TO (301-400)

MATIČEK Veliko srce imam in	to	je polno zaupanja v mojo ljubico	A
goljufan biti, tak se bom podal v	to	sladko nadlogo. ‒ Bom mislil	A
naju poslušala? JERCA Oh,	to	pak ne; pravijo, da ni lepo.	A
ni moja resnica. Kajne, Jerca,	to	iglico so ti gnádljivi gospod	A
dali, da jo imaš Nežki nesti? S	to	iglico je bilo neko pisemce zapečateno	A
MATIČEK Jih moraš ubogati, Jerca.	To	je dobro, da te nobeden ni videl	A
je? MATIČEK s težko sapo:	To	ni za prenesti! ŽUŽEK Kogá?	A
MATIČEK roke na prsih: Kar mi je	to	dekle povedalo, mi leži na srcu	A
goljufan biti, tak se bom podal v	to	sladko nadlogo. ‒ Bom mislil:	A
govori, kakor se občuti. Al kar	to	mojo ljubico, katera z iglicami	A
lipo tedaj, pod lipo ‒ ŽUŽEK	To	je le!‒ Prazno morebiti, te je	A
Kaj neki misli Matiček? ‒	To,	kar mi je zapovedal, lahko opravim	A
in neki gospod imata shod pod	to	lipo.Jima bomo čast naredili.	A
denarje, žlahto, ime, potegni mu dol	to	prazno odejo in postavi ga tja	A
je rekel. GOSPA Pojdi kam;	to	mi pa že ni prav. NEŽKA Oní	A
jala me bo ‒ GOSPA na stran:	To	je Tonček! TONČEK stoji: Tiho	A
za suknjo šlata: O, jejmene,	to	je baron! Beži in gre v utico	A
BARON meni, da k Tončku govori:	To	je za tvojo pokorščino!Dá Matičku	A
H gospe. Al za vse	to	jaz nič ne maram; zraven tebe	A
BARON jo za roko prime:	To	je ročica!Mehka kakor polhek!	A
GOSPA z jezo: Tak žené bi vse	to	storiti imele? BARON Možje pak	A
BARON Je nas držati. Ravno	to	je, kar one pozabijo. GOSPA	A
tiho govôri. Tebi ni treba na	to	misliti; ti si tako lepa, prijetna	A
hodi. Vsaj vem, pri čem sem ‒	to	je dobro, da ne maram veliko zanjo	A
lepa, zvesta ženica! ‒ Tukaj v	to	utico sta se zaprla.Ljudi bom	A
za úho! MATIČEK na stran:	To	bi bilo fletno, ko bi jaz ‒ ‒	A
svojo pravo štimo, mu dá za úho:	To	jo imaš! MATIČEK Da te zlodej	A
Skoraj bi se ti bila jaz vdala ‒	to	se zastopi, namesto moje gospe	A
smeje: Poznal si me? Čakaj,	to	ti bom vrnila! MATIČEK Narpred	A
potlej si še jezna name. Nežka,	to	je preveč!Ampak povej mi, kako	A
Obesi se!	To	ti ni noter padlo!‒ O šentane	A
se! MATIČEK doli poklekne:	To	je moja dolžnost; na kolena se	A
čelo udari. MATIČEK Pojdiva v	to	utico; saj vedó, da ne morem čakati	A
BUDALO K-koga? BARON	To	bêštijo! BUDALO Jaz ‒ jaz nisem	A
BUDALO Jaz ‒ jaz nisem za	to	g-gor vzet. BARON Držite ga	A
levi plati: Oní naj stojé pred	to	utico in naj nobenega ven ne pusté	A
pravico govori: zakaj, gospodje, kar	to	zadene, je že ona sama obstala	A
Poprejšnji, razen barona ZMEŠNJAVA	To	je prav! ŽUŽEK k Matičku:	A
MATIČEK Enega norca! Kar	to	zadene, je že ona sama obstala	A
vidi gospo in Nežko: Ha! Kaj je	to?	BUDALO Tukaj so g-gnádljiva	A
hoteli namesto mene oženiti. Za	to	dobroto sem jim godce in te prijatelje	A
je le zal fant! Micka, stôri mi	to	veselje in vzemi ga! MICKA Ker	A
bo dopadel! MICKA Kako bom	to	storila? JAKA Lahko, če le hočeš	A
Deklè, meni se vse zdi, da on	to	iz ljubezni stori. MICKA On	A
lepega ne pove. JAKA Kako	to	meniš? MICKA No ‒ on mi nikdar	A
bom tudi žlahtna gospa! Kako bo	to	lepo slišati!Anžétova žena!	A
‒ Ovbè, kaj je	to	za en lep prstan!(Na stran.)	A
svoje ime zatajil! (K Micki):	To	je lepo ime.Al je zares tako lep	A
lep, kakor ime kaže? MICKA	To	se ve, da je lep.Naj mi dajo prstan	A
MICKA Al imajo morebiti kaj čez	to?	ŠTERNFELDOVKA In on te bo vzel	A
Kako se mi smiliš! Še bom	to	nedolžnost lahko rešila.(K Micki	A
Al je bogat? MICKA	To	se ve, da; saj je žlahten gospod	A
oní morajo goljufíca biti, ker	to	pravijo. ŠTERNFELDOVKA On je	A
ne imenuje Schönheim. MICKA	To	ni mogoče!Naj me pusté!	A
že drugi obljubljen. MICKA	To	morajo meni skazati! ŠTERNFELDOVKA	A
njemu dala in tega je Tulpenheim ‒	to	je njegovo pravo ime ‒ meni dal	A
njegovo pravo ime ‒ meni dal.	To	je moje ime in to je njegovo.	A
‒ meni dal. To je moje ime in	to	je njegovo. MICKA Tak oní so	A
pak bo. Bom videl, kako se bom	to	na pamet navadil.Ampak jaz vam	A
TULPENHEIM Ko bi bila pač zvedela.	To	bi bil vrag. MONKOF Kaj ti noter	A
moja reč pri kraju, tak bo zlodej	to	bogato vdovo in še povrhu Micko	A
TULPENHEIM Oh, Micka! Kako težko bom	to	srečno uro dočakal!Moje srce bo	A
vkup spahnjeni): Kaj, hudiča, je	to	za ena suknja? VSI (se smejejo	A
Micko vasovati? Šentaj, ko bi	to	vedel, kako bi jih hotel skópati	A
kakor ga vidim. Ampak pustimo	to	reč.Nič ne maraj, Micka, mi mu	A
in še druga dekleta zalezovati,	to	je vendar preveč, to!Jaz bi skoraj	A
zalezovati, to je vendar preveč,	to!	Jaz bi skoraj lušt imel, vse tri	A
deset let bom dálej živel, če je	to	res. Drugi nastop Anžè, klobuk	A
mene venkaj strelja. No, kako ti	to	dopade? MICKA Ljubi Anžè, pusti	A
še ti ne jêzi! ANŽÈ Kako je	to?	Saj še ni dolgo tega, da si take	A
stran 26 . / Zdaj mi pomagajte	to	mizo ven nesti! (Nesejo veliko	A
dobroto povrnil, da so od moje hčéri	to	nevarnost odvrnili. ŠTERNFELDOVKA	A
Tak govôri vsaj, Anžè! ANŽÈ	To	so prave šeme ‒ ha ‒ JAKA Si	A
MICKA Nič se ne bojte!	To	je moja skrb!(Gre.)	A
JAKA Vsediva se midva! ANŽÈ	To	bo za konec vzeti od smeha, ha	A
. / . / stran 30 . / ANŽÈ	To	je pač res.Ni davno tega, ko me	A
Na kmetih ni drugače. JAKA	To	je vse prevelika čast zame.Ne	A
ANŽÈ Anžè Hudoba. GLAŽEK	To	je grozno ime!(K Jaku): Kaj	A
JAKA Ni taka reč! ‒ Vidite,	to	je siromačíja na kmetih.Zdaj ji	A
slišalo. Kajne, Micka? MICKA	To	se ve, da. GLAŽEK Anžè Hudoba	A
tja položi.) ŠTERNFELDOVKA	To	je za nevesto.Vidiš, Micka, to	A
To je za nevesto. Vidiš, Micka,	to	le tebi ta gospod k doti priložé	A
tega mi je manjkalo! (Tiho):	To	je hudič od ene žene!Tukaj!	A
prstan s prsta in ga njej da.)	To	je zlat prstan ‒ vidiš, kako se	A
postelji, obrnjena drug do drugega.	To	kar nekaj časa traja. Dedal sede	A
DEDAL: Zakaj pa ne rečeš, da	to	ni zate. IRMA: Ne morem.	A
zmeraj imaš lepo telo. IRMA: Pusti	to.	Utrujena sem, nima več smisla vse	A
Otožna ženska arija. IRMA: Ja,	to	bom naredila. DEDAL: Če gre	A
stran 11 . / DEDAL: Če gre za	to	... model si lahko sam najdem	A
kiparjenje nikogar ne tiče, ker je	to	preprosto samo moja stvar.	A
Prav z veseljem ti bom napravila	to	uslugo ...Za Dedala, ki mu ni	A
prespiš tukaj. IRMA: Kako iskreno	to	zveni ...Zdravo.	A
Objameta se. DEDAL:	To	se ne pozabi.Mogoče še prav pride	A
resnici skulpture barvali -- in	to	z zelo živimi barvami. MAREK	A
Saint Germaine des Pres sem ti	to	povedal. MAREK: Nisi mi tega	A
Molk. DEDAL:	To	si mi prišel povedat? Molk	A
devetih na tem naslovu. DEDAL: Kaj	to	pomeni? MAREK: Pomeni, da te	A
posušila. MAREK: Pusti že enkrat	to	glino.Bili smo glina, zdaj smo	A
gradimo? MAREK: Vedel sem, da boš	to	vprašal.Ampak, kako je mogoče	A
tovariš Dedal, tvoje delo je samo	to,	da narišeš načrte. DEDAL: V	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani