TO (201-300)

nanje čakala. NEŽKA Ti meni	to	praviš? MATIČEK Uh!	A
za njimi. Bodo videli, kaj bo	to	za en špas. NEŽKA V moj gvant	A
kregala. NEŽKA Naj ga pusté	to	pesem peti, vaša gnada.Jo njej	A
v roko vzame: Kdo je naredil	to	pesem? NEŽKA Naj ga pogledajo	A
pičen, sem udarjen, kaj morem za	to!	NEŽKA To so sile, so težave	A
udarjen, kaj morem za to! NEŽKA	To	so sile, so težave! GOSPA Veš	A
prenest ni mogoče, presilno je	to!	Tiranska ljubezen, o huda bolezen	A
TONČEK Le ena je v stano zacelit	to	rano, to čutim, to vem! Al gori	A
ena je v stano zacelit to rano,	to	čutim, to vem! Al gori pogledat	A
stano zacelit to rano, to čutim,	to	vem! Al gori pogledat in to ji	A
to vem! Al gori pogledat in	to	ji povedat jaz, revež, ne smem	A
‒ Le tiho, že vem ‒ pórtek in	to	praznično pečo.Gre skozi postranska	A
nárazen, vaša gnada? GOSPA	To	pismo. NEŽKA Kaj za eno pismo	A
Kako mu lepo stoji! ‒	To	ne bo nič; on me preveč nazaj	A
priviha in zagleda ranico. Kaj je	to?	Nekaj krvavega!	A
Nekaj krvavega! NEŽKA Kje si	to	dobil? TONČEK Danes zjutraj	A
NEŽKA Božček! ‒ Lepo roko ima,	to	je res!‒ Belo kakor kako dekle	A
stran 41 . / GOSPA Kaj mi	to	praviš?Prinesi rajši kako rutico	A
GOSPA Nesrečni človek, kdor si je	to	zmislil! BARON Da bi ti ne vedela	A
bo neki notri? BARON Ravno	to	jaz vprašam. GOSPA Da, da ‒	A
vem; ampak da si se ustrašila,	to	vidim. GOSPA Jaz tudi vidim	A
al da meni tako malo zaupaš,	to	je grdó ‒ DESETI NASTOP Baron	A
GOSPA Nikar! Napol naga je,	to	bi bilo lepo; ne more zdaj ven	A
Tebe za ključ ne smem prositi,	to	se tako zastopi. Pak saj se ta	A
da bo vse ostalo, kakor je, boš	to	dobroto imela z mano iti.Na tako	A
Ji da roko. Kar pak	to	Nežko tukaj notri am tiče, me	A
povej Matičku ‒ TONČEK Skozi	to	okno; saj tako visoko ravno ni	A
Ni ga več!	To	je fant, kakor iskra.‒	A
študent ‒ BARON Študent! ‒	To	je le!Skazalo se je, kar pismo	A
vem, vse natanko. Tudi zastopim	to	današnje slovójemánje. Ko bi	A
Poberi se! ‒	To	je vendar sila, to ‒ ti, ti se	A
Poberi se! ‒ To je vendar sila,	to	‒ ti, ti se podstopiš zanj prosi	A
odpre vrata in nazaj stopi:	To	je Nežka! ŠTIRINAJSTI NASTOP	A
kačiš, vendar mi ne upaš ‒ komu se	to	spodobi? BARON Žena, ne bodi	A
za nos vodijo. GOSPA Pustimo	to	zdaj.Morebiti sem svojo norčijo	A
da mi odpustiš. GOSPA Al sem	to	že rekla, Nežka? NEŽKA Jaz nisem	A
gnadljivi gospe roko kušuje: Kaj je	to?	SEDEMNAJSTI NASTOP Nežka,	A
škoda, škoda se dela. Naj pusté	to	okno zadelati.To je ena reč, da	A
Naj pusté to okno zadelati.	To	je ena reč, da ni za nikamor.	A
Jaz ne. ‒ Pri županu so ga pili,	to	je res; in jaz sem ravno mimo	A
vrgli? GAŠPER Pri moji duši,	to	je res, vaša gnada.Naj pogledajo	A
BARON No ja? GAŠPER Ravno	to	sem hotel reči.Hočem ga imeti	A
bi ga vsaj spoznal? GAŠPER	To	se ve ‒ ‒ ko bi ga bil videl.	A
Ni ga videl. MATIČEK Kaj je	to	za eno vpitje zavoljo dveh dinj	A
njih priti, vaša gnada ‒ meni je	to	pismo noter padlo, strah me je	A
dati, kar vam sliši ‒ Tole ‒	to	sem za vami pobral.Mu hoče dati	A
da ne ve, kje mu glava stoji.	To	‒ to je pismo z Dolenjskega od	A
ne ve, kje mu glava stoji. To ‒	to	je pismo z Dolenjskega od neke	A
Jaz tepec! ‒	To	je gvišno Tončkovo pismo na prefekta	A
noter rijejo. ‒ Ne vem, kaj je	to	za ena reč danes. BARON Še to	A
za ena reč danes. BARON Še	to	mi zdaj manjka. MATIČEK Nič	A
žlahtni. Če hočejo vedeti, kaj	to	pomeni, jim bom jaz razložil.	A
Naj berejo, vaša gnada!	To	je danes noter položeno. NEŽKA	A
me zdaj zastopiš? GOSPA Kaj	to	pomeni, Nežka? NEŽKA Nič, nič	A
MATIČEK Bog nas vari! ‒	To	so grozovite besede.‒	A
kakšni so bili; bledi kakor zid. Al	to	je prešlo kakor meglà; počasi	A
pogovorili. NEŽKA Oní so pač	to	pravo uganili, vaša gnada; ta	A
Že zastopim. BARON Daj mu	to	pismo, da ga prefektu nese, in	A
ozmerja. . / . / stran 71 . / ‒	To	ne gre vkup.‒ Kako so se posmehovale	A
baron MATIČEK na stran:	To	je le! BARON ‒	A
nikjer drugje. MATIČEK Ja,	to!	‒ Zunaj me je nekdo vprašal, kje	A
kaj te je prisililo, da si se v	to	nevarnost podal in skoz okno	A
bi vaju pri rokah imel; pak sem	to	reč zdaj drugače preudaril ‒	A
ko bi vsak gospod v stanu bil	to	reči. BARON Ti svojo srečo iščeš	A
ščipalo. NEŽKA Oh, mene ne ‒	to	bolezen imajo le gospe; me deklice	A
stolom ‒ BARON Imaš prav; na	to	nisem mislil.Zakaj pak potlej	A
jaz sam peljati. K-kdaj je bilo	to	slišati?Že dvaintrideset let sem	A
dali, pak je bilo! ZMEŠNJAVA	To	je pač res.Kmet je prevzeten ratal	A
jim ne morem povedati. In vse	to	zastonj, naj premislijo, za-astonj	A
postavila. Pak s-saj je kmet sam noče,	to	je še dobro! ZMEŠNJAVA Na hvali	A
menijo. ŽUŽEK Je bila zmerom na	to	debelejšo plat. ZMEŠNJAVA To	A
debelejšo plat. ZMEŠNJAVA	To	me prav veseli, da jo poznajo	A
iderrechtlicher Abnamme ‒« BARON	To	ne sliši k meni. Le naprej!	A
Matiček dolžan svojo obljubo držati,	to	je, Marijo Smrekarico vzeti in	A
. / . / stran 87 . / Le samo	to	prosim zamérkati, častitljiva	A
jaz obljubim, da jih bom vzel,«	to	se reče, denarje.To je velik razloček	A
bom vzel,« to se reče, denarje.	To	je velik razloček. BARON Kako	A
BARON k Žužku: Kako bomo	to	razločili? ŽUŽEK k baronu:	A
gospóski nič zraven ne stoji;	to	oblast, meni čas ali dan naprej	A
me nobeden ne bil ukradel ‒ in	to	znamenje na mojih rokah ‒Hoče	A
MATIČEK Vzamem jo ‒ za svojo mamko.	To	so moj oča!Pokaže na Žužka.	A
Nežka, vse se je preobrnilo.	To	je moj Jurček, poglej ga, sad	A
MATIČEK Matiček bom tudi zanaprej.	To	ime je bolj okroglo, sem ga bolj	A
Tepec, al te bo sram? ‒	To	veselje, katero jaz čutim, se	A
duši, jaz ne vem, k-kaj bi rekel;	to	je moja májninga.Gre.	A
kaj jih je mari več? MATIČEK	To	se ve, da jih je več.Stara neumnost	A
NEŽKA In kako zelo! MATIČEK	To	ni veliko. NEŽKA No!	A
tako lepo govoriti kakor ti. Al	to	ti povem, da zunaj mojega možička	A
nobenega ljubila. MATIČEK	To	ne bo po gospôsko, al pámetnejši	A
po gospôsko, al pámetnejši bo,	to	ti obljubim.Že velja!	A
Je res, skoraj sem pozabil.	To	je moj izgovor! Nežko prime.	A
zemlja tako mehka bila. MATIČEK	To	se ve, sicer ‒ BARON In da si	A
pismo v aržatu imel. MATIČEK	To	se ve!Kaj me neki sprašujejo,	A
GOSPA Saj že prihajajo.	To	je pač nedolžno veselje! ‒ Usediva	A
kušne. MATIČEK kateri vse	to	vidi, pravi k Žužku: Ena mu je	A
zapoje: Imam eno ljubo, me ljubi,	to	vem, na tihem zdihujem, povedat	A
da pod soncem para nima. Al	to	ti povem, nikar ji preveč ne upaj	A
MATIČEK Ne bo je grudil. Za	to	jim jaz dobro stojim, očka. ŽUŽEK	A
Jaz vem, kaj je meni naročeval.	To	moram pak vendar reči, da sem	A
žensko prekvantati, so oní mož za	to.	Pak vedó, da jaz tudi nisem zadnjih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani