PR (201-300)

žive za ušesa potegnile. Meni n.	pr.	očita, da sem pisal črtice	B
zahtevana, jo izročim do jeseni	pr.	1. - To je, kar sem Vam mislil	B
kupi moderne nemške pesnike (n.	pr.	Richard Dehmel in Detlev v. Liliencron	B
nagnenja nikoli. Zupančič, n.	pr.	je bil v Ljubljani mesec in prišel	B
izgledala tako čudno, kakor n.	pr.	” Čaša opojnosti“.	B
k krivim razsodbam. Kdor bi na	pr.	po članku "Kali novemu upanju	C
paleolitu, do okoli 30.000 let	pr.	n. št.), ko so se ljudje preživljali	C
neolitu (6. do 3. tisočletje	pr.	Nn. .št.) je človek uporabljal	C
Največ jih je iz 3. stoletja	pr.	n. št., po prihodu Keltov, in	C
to je od 20.000 do 10.000 let	pr.	n. št.Podobe v jami Lascaux, ki	C
datirajo v čas od 12. do 1. stoletja	pr.	n. št.Arheologi domnevajo, da	C
naslednje rasti: v letih 4430-2730	pr.	n. št. 5,3 mm/100 let, v letih	C
mm/100 let, v letih 2730-2350	pr.	n. št. 4,5 mm, v letih 2350-1380	C
št. 4,5 mm, v letih 2350-1380	pr.	n. št. 15,2 mm/100 let in med	C
let in med letoma 1380 in 250	pr.	n. št. 0,7 mm/100 let (Sliepčević	C
Tržaškem: med 54.300 in 20.300	pr.	n. št. 0,02 mm, med 20.300 in	C
0,02 mm, med 20.300 in 19.800	pr.	n. št. 0,48 mm, med 19.800 in	C
0,48 mm, med 19.800 in 15.200	pr.	n. št. 0,095 mm.V jami Grotta	C
v obdobju od 57.000 do 20.000	pr.	n. št. (Cucchi, Forti, 1989).	C
Pred 4000 leti (oz. 2000 leti	pr.	n. št.) so se menjavali bukev	C
iz veličastnega petega stoletja	pr.	n. š., ki je intenzivno občutil	C
utegne biti 'v nevarnosti' n.	pr.	pravi prospeh samega prirodnega	C
Do konca drugega tisočletja	pr.	n. št. so se priseljene skupine	C
podjarmljeni. Rimljani so do leta 46	pr.	n. št. zavzeli cel polotok, romanizirali	C
Aleksandra Makedonskega v 4. stoletju	pr.	n. št.V času Rimljanov je bila	C
tradicija, ki izvira že iz 9. stoletja	pr.	n. št. Najbolj prostrani vinogradi	C
Zgodovina mesta sega v leto 585	pr.	n. št., ko so miletski Grki ustanovili	C
zidov in stolpov iz 5. stoletja	pr.	n. št. Omejen prostor na polotoku	C
obdobja. Na začetku 6. stoletja	pr.	n. št. so Grki nekdanjo naselbino	C
oljčno olje. Rimljani so leta 72	pr.	n. št. mesto zasedli brez boja	C
imenom Apollonia Pontica leta 610	pr.	n. št. ustanovili grški kolonisti	C
trgovsko središče cvetelo do leta 72	pr.	n. št., ko so ga zavzeli in oplenili	C
obdobju med 5. in 3. stoletjem	pr.	n. št.Sestavljena je iz predprostora	C
oziroma z začetka 3. stoletja	pr.	n. št., ko je bilo tračansko kraljestvo	C
Tračan Evmolp. V 1. stoletju	pr.	n. št. je grški geograf Strabon	C
iz Male Azije okrog leta 2000	pr.	n. št. Na podlagi kmetijstva se	C
obutvena industrija. Okrog leta 500	pr.	n. št. se je Plovdiv imenoval	C
posode in orodja iz 4. tisočletja	pr.	n. št. in iz bronaste dobe.V številnih	C
naseljeno že med letoma 8000 in 7000	pr.	n. št., zato se bolgarska prestolnica	C
evropska mesta. V 7. stoletju	pr.	n. št. se je tu naselilo tračansko	C
dobil ime Serdika. V 3. stoletju	pr.	n. št. so Rimljani okrog naselbine	C
ločnico mesta spominjala domače ime "	Pr	brič" in ustno izročilo, povezano	C
ustvarili družine: "Star oče je biv	pr	vujakh u Kamnk. U smodnišnc.	C
boš ti vidla, 'kašn velk hof je	pr	ns,' je reku. Je zmer mam pravu	C
skop. Mi nismo mel koledarja,	pr	Slatnarju so jih drgač prodajal	C
priložnostno zaposleni: "Bla sm	pr	/.../ u trgovin. Pr blagajni sm	C
"Bla sm pr /.../ u trgovin.	Pr	blagajni sm delala, pa sm zravn	C
/.../ Vsaka služkinja se je	pr	nas poročila.Medve s sestro sva	C
"Smo imel punco. Je imela	pr	ns sobo, hrano in še kšne gešenke	C
zaradi zavezanosti tradiciji: "	Pr	hiš je bla kmetija. Smo imel dve	C
zaposlitev: "Kaplanov Jur je stanoval	pr	sosed, je delav koše, košare pa	C
Ni nč škafa držala.	Pr	tej hiš je blo že tolk naprej	C
mizo, v kotu Marijo Pomagaj,	pr	njej je pa vedno lučka gorela	C
patri niso nikol vprašal, zakaj	pr	sokolu telovadm." Velikonočna	C
reku: 'To je pa nemšk.' Pa smo	pr	ns us dobr nemšk guvorl, med sabo	C
njega. Tist, kje biv več let	pr	nas, je dobiv blago za obleko	C
uslužbenci: "Pred vojno, k sem delala	pr	Kramarju, smo za božič dobil listek	C
niso hodili tri kralje pet". "	Pr	ns to ni bla navada.Pr ns je biv	C
"Pr ns to ni bla navada.	Pr	ns je biv nejbl Mklavž znan."	C
domača dekleta, manj gospodinje. "	Pr	ns so k žegnu nosile punce - služkinje	C
Kako smo mel mi lepo veliko noč!	Pr	ns ata ni hodu u cerku, ampak	C
Lira pela, zato ker sm jes tud	pr	Liri pela.Potem sva mogle z mamo	C
Liri pela. Potem sva mogle z mamo	pr	oknu vn gledat - m je blo prov	C
bile navadno vključene v posel. "	Pr	ns je bla mama ves čas u trgovin	C
družina liberalno usmerjena. "Ata je	pr	miz klečov na pručki pa zmerej	C
nismo domov upal. Smo sprašval	pr	sosedh, kdaj bo Francl šu." Tovrstne	C
tistm, kar sem dobila za doto, sem	pr	hiš dolgove plačala, pa sem bla	C
delali posebnih skrbi: "Če sm biv	pr	Holcarj, sm biv kokr domač otrok	C
smo zvečer molil roženkranc, smo	pr	postl klečal pa mama z nam.Oče	C
dala dnar pa j rekla: 'Kupte jim	pr	Lectarju.Vem, da j tm čistó, sveže	C
tistm gor. - Služkinja nama je	pr	Lectarju kupila meden kruh, pajacke	C
gostilni. "Pa kako j blo hecn, k smo	pr	ns dobil elektriko.Kako so Thinci	C
videli "zamorca": "Enkrat je biv pa	pr	Debevc en zamorc.Smo vsi ke letel	C
nosil drva itn. "Enkrt je biv	pr	nama en Mujo.Mi je prinesu od	C
Evrop. Dvanajstga leta je biv	pr	Titan štrajk, pa so k Titan pršli	C
Wil II, Kaisrn Ther., Köln, Kron	Pr	Frederick, Kron Pr.Wil, Kroonland	C
Köln, Kron Pr Frederick, Kron	Pr.	Wil, Kroonland, La Havre, La Lorraine	C
vsi, ki so (vsaj) od 6. stoletja	pr.	Kr. naprej, skušali razumeti pomen	C
�lias, Od;sseia, 8. stoletje	pr.	Kr.), pri Heziodu (okoli 700 pr	C
Kr.), pri Heziodu (okoli 700	pr.	Kr.) in v tako imenovanih cikličnih	C
mikenskem obdobju (okoli 1550‐1100	pr.	Kr.).Mitologijo so v 19. in 20	C
obdobje grške zgodovine (1100‐776	pr.	Kr., leto prvih olimpijskih iger	C
trajala vse do srede 6. stoletja	pr.	Kr., na drugi pa z raziskovalnimi	C
ozadje dogodki iz 13. stoletja	pr.	Kr.) in vsega, kar naj bi pripeljalo	C
recitirali vsaj do 5. stoletja	pr.	Kr., tako da so antično tragedijo	C
Prve olimpijske igre l. 776	pr.	Kr. Homer sestavi Iliado in	C
Pejzistrata, torej v 6. stoletju	pr.	Kr.), vsekakor pa so v 6. in 5	C
cikličnimi epi. V 3. stoletju	pr.	Kr., ko so se začeli ‐ dokaj neenotni	C
se na primer malo po letu 600	pr.	Kr. pri "anektiranju" Sigeja v	C
bojna oprema šele okoli leta 900	pr.	Kr. 6.	C
se je odvijala v letih 700‐650	pr.	Kr.Še vedno pa ni rešeno vprašanje	C
do prehoda iz 5. v 4. stoletje	pr.	Kr. se je v slabih 150 letih zvrstilo	C
je bil že do srede 5. stoletja	pr.	Kr. oblikovan tehnični prozni	C
nastajala proti koncu 6. stoletja	pr.	Kr., bi bila prav lahko podana	C
Zgodovinopisje v 6. in 5. stoletju	pr.	Kr.[45] Potopisi: períodos	C
postavimo v čas okoli 519 do 512	pr.	Kr.Borni fragmenti, ohranjeni	C
6. in v prvi polovici 5. stol	pr.	Kr. dobro zastopana in precej	C
najkasneje v prvi polovici 5. stoletja	pr.	Kr. napisal períplous v kartažanskem	C
večinoma nanašajo na 5. stoletje	pr.	Kr., lahko sodimo, da je bil kronist	C
je bilo brano še v 4. stoletju	pr.	Kr., kot vir drugim piscem pa	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani