nova beseda iz Slovenije
šla pagledat, mogoče ... in je | pr | kazoucu ležu, samo še mičken je | A |
Še žerjavi in jerebi so bili | pr′ | pogrebi: uju, ju, jujhuhó, jagra | A |
rezgetaje, jaz ležim v kamrci notr′ | pr′ | moji ljubici. [ Kamno ob Soči | A |
vsak jen gvaž, de b′ vastov Jezos | pr′ | nas. De b′ vastov ponuač′ ′n podnev | A |
semenji Sem bil včera na semenji | pr′ | svetan Jurni na gore, tam je lubica | A |
zgodnje bakrene dobe (2. tisočletje | pr. | n. št.) izvirajo odkrita kolišča | A |
dobijo ustrezna slovenska imena. N. | pr. | reka, ki teče proti jugu in se | A |
ne prime Bošnjakov. Omenjam n. | pr. | zadrugo.Zakaj pospešuje vlada | A |
na Dunaju in v Budimpešti, n. | pr. | gledališča, muzeji, parlamenti | A |
za kaj koristnega in lepega, n. | pr. | za umno gospodarstvo, obrt, šole | A |
ki se jim nalagajo. Uide jim n. | pr. | hlod v brezno, pa jim naloži paznik | A |
nekaj čez ni tako preprost. N. | pr. | :S prstom se dotakneš dlani mlade | A |
Na naši okrajni sodniji so n. | pr. | trije gospodje z zlatimi ovratniki | A |
ali motita se lahko! Saj n. | pr. | v Ljubljani: ‒ kolikokrat mislijo | A |
življenje. Kak Mirko ali Danilo n. | pr. | je nemogoč, da bi bil dimnikar | A |
dišala kakor moj skromni Franc. N. | pr. | Noe, očak Noe, ta bi se ti prilegal | A |
nedeljo večerjala izven doma, n. | pr. | pri »Domačem zajcu« v krogu mojih | A |
klerikalec!« ali kaj takega. N. | pr. | : Mnenje: »Detelove povesti se | A |
kvečjemu kak strokovni list ‒ n. | pr. | ‚Slov. pravnik’: ta ni siten zavoljo | A |
te, v občinskem svetu sedi n. | pr. | tovariš, ki je bil že osemkrat | A |
človekoljuben zavod! Zadnjič n. | pr. | je imel Vlado takšen nahod, da | A |
zanimive. . / . / stran 40 . / N. | pr. | stoji v eni izmed teh historij | A |
je moja navada. Po kosilu n. | pr. | , ko pijem v kavarni čašico črnca | A |
ne bi bil tok cágou, da mi že | pr | sendstih začne jokat, da zdej | A |
stara ni pustila dihat, k si bil | pr | nej na obisku.No, a bo že kej | A |
zagrab ta največji kufr, k ga mamo | pr | bajt namest drvarnce, zmeče vsa | A |
Jest sm krščen. ‒Jest tut, sam | pr | bermi me pa niso vidl.Šter leta | A |
nasleden dan na župnijo, nega ni. ‒ | Pr | župnku s ga iskou? ‒Niti podžupana | A |
kdo račun do jutri pomotiti, n. | pr. | Bojec, tega se ni domislil. | A |
Trije jezdeci pridirjajo po poti. | Pr | vi je bil Peter Kozjak, za njim | A |
strelico na njo. Očital ji je n. | pr. | gizdavost, trdosrčnost, neusmiljenost | A |
človek ni lahko precej zapazil, n. | pr. | grdo hojo, prevelika usta, škrbaste | A |
nekaterih planinskih deželah, n. | pr. | na Tirolskem, med drugimi Slavjani | A |
kadar se jih ni mogel ogniti, n. | pr. | v nedeljo grede v cerkev in nazaj | A |
marsikatero igračo in podobo, n. | pr. | mačko z režečim gobcem, v katerem | A |
na tanki vejici je visela n. | pr. | žepna ura, pošiljka Balasova. | A |
glavo za vse. Ta moj sosed n. | pr. | zna izvrstno kmetovati, kupčevati | A |
tudi precej resnice, kajti je n. | pr. | hudevska edinost prišla celo v | A |
gotovo prifrčala kaka burka, n. | pr. | :𠆪li so vaše punčke kaj skočne | A |
domoljubi in znanstvenimi možaki, n. | pr. | z Levstikom, Dragotinom Rudežem | A |
rokovnjače sem poznal po obrazu, n. | pr. | tri Gabre (očeta in dva sinova | A |
jedil, ki so mi najbolj dišala, n. | pr. | žgancev ali štrukljev, se nisem | A |
velikih stavbnih podjetij, n. | pr. | gradnje kolodvorov itd. Otroci | A |
sramote. Izvrstno je poznal n. | pr. | rimske starine in avstrijsko zgodovino | A |
drugih blagih prijateljev, n. | pr. | Blaža Potočnika, Poženčana in novomeške | A |
ali dve, ampak tri slovke, n. | pr. | »Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni | A |
posvetni pisatelji in rodoljubi, n. | pr. | Cigale, Podgorski, Jeriša, Toman | A |
bil ohromel in opešal, kakor n. | pr. | v starosti i našemu klasiku Gregorčiču | A |
štorasto in prisiljeno je preložil n. | pr. | Voss Homerja, in vendar ga devlje | A |
idejo najprej prosti obrtniki, n. | pr. | branjevci, kramarji itd. Meščane | A |
slovenskih tudi hrvaške novine (n. | pr. | »Slavenski jug«) in češki šaljivi | A |
in poglavja še po večkrat, n. | pr. | »Socialni ugovor« in »Savojskega | A |
se nikakor ne morejo kosati n. | pr. | s hrvaškim »Viencem«. Življenje | A |
sem vse tako verjel, kakor n. | pr. | pobratimu Žepiču.Pozneje se je | A |
na katerih je bilo zapisano, n. | pr. | :V četrti šoli med uro nemir, ropot | A |
ruske države. On mi je posodil n. | pr. | veliko in radi nepristranosti | A |
slovenske besede z germanizmi, n. | pr. | »zdelovati« z »izhajati«, n. pr | A |
»zdelovati« z »izhajati«, n. | pr. | s svojimi dohodki ne morem zdelovati | A |
tak škandal. Čita se v njih n. | pr. | »obiskati« mesto »pohoditi«, | A |
oči je dosti videti. Ima jih n. | pr. | v Bršlinu Langerjev oskrbnik Vindišar | A |
tvoje ne bo moja roba. Jaz se n. | pr. | spominjam, da sem dostikrat čul | A |
pozabljivosti kako drugo znamenje, n. | pr. | križ.Če se boš le enkrat tako | A |
gladkostjo in pravilnostjo, kakor n. | pr. | Srb.Najbolj nerodno se zaletuje | A |
nobeni stvari. O prostih urah, n. | pr. | v nedeljo, je šel mesto v društva | A |
zašel med fante, ki hodijo n. | pr. | že vasovat, kak štirinajstleten | A |
pripovedke pobožnega smisla, n. | pr. | , kako sta hodila po svetu Jezus | A |
svojem narečju v mesto l, n. | pr. | nažvampava mesto nažlampala itd | A |
lahko rečjo, ki počasi gnije, n. | pr. | z listjem, rezino, koruzno slamo | A |
vsaj dveh vrstá grozdje. (N. | pr. | belina in črnina.) ◆ Olje samo | A |
Govori se, kadar se praši vino, n. | pr. | junija, kajti je takrat posebno | A |
ampak po vsakem večjem delu, n. | pr. | po mlačvi, košnji itd.) ◆ Vinska | A |
Dolenjci premnogim krčmam, n. | pr. | Silabirt, Prosabirt, Klicabirt | A |
◆ Trije zmerni pivci imajo n. | pr. | dosti dva litra sladke starine | A |
pa so bile glavne ceste kot n. | pr. | Bloke - Loški potok - Čabar že | A |
/ stran 49 . / O Ameriki n. | pr. | , da je bil tudi tam in da je hodil | A |
postranske dohodke. Črne maše n. | pr. | , boljši pogrebi ‒« »Bog ve, če | A |
in otrokom s katedra v šoli. N. | pr. | :Govori o Samsonu, ki je imel samo | A |
bi bil storil tako, kakor bi n. | pr. | jaz napravil, če bi prišel k meni | A |
bridkejše očitke. Ana je začela n. | pr. | praviti: »Danes je čital časopis | A |
Gospod župnik, kako se vam zdi n. | pr. | tole: Neki človek je gledal vse | A |
disharmonija. Ona pripoveduje n. | pr. | o najnovejši pariški modi, on | A |
ne bilo brez pomena, če bi n. | pr. | moral dajati kri kaki histerični | A |
pri priložnosti zopet slišim, n. | pr. | :»Nikar ne sedi na soncu, te bo | A |
že v pojstli, guspod, ti samo | pr. | .." Tega resnično ne bi smela reči | A |
življenja v Tizouku in Meroëu leta 500 | pr. | n. št., z žirafami, opicami in | A |
Winston-vezaj-Smith pomagala pri | PR. | " Jen mi je eno potegnila iz roke | A |
kitajskih vojakih iz obdobja okrog 250 | pr. | n. št.Rimski vojaki so začeli | A |
kraju. “Kolk knjig pa mate tle | pr | vas, pundit?” sem se pozanimal | A |
fanta zanima, kolk knjig mamo tle | pr | nas.” “Čaki, de vidm,” se je odzvala | A |
knjige, ki jih ma Ganeš Pundit | pr | seb doma.” Zato me je toliko bolj | A |
povem, de b te najrajš pustila | pr | mir, pa se sam pocajti.Če b zadnč | A |
te reči. Kr ke na tisto klop | pr | sten se used, bova kšno rekla | A |
ti rečem. Namest u šole so me | pr | petih letih poslal na njivo, kosit | A |
kdaj bom zadost naprasku, de bom | pr | vrtaucih naroču, nej skoplejo | A |
sahib, ta me žre. Sam veš, de | pr | teh hindujskih ohcetih vsi točn | A |
de mam lena jetra. Jest se pa | pr | seb kr naprej sprašujem: koko | A |
Kralj George ma vse pod komando. | Pr | Ramloganu ma odprt račun.Po ohceti | A |
pa je čist useen, dokler pustiš | pr | mir moj karakter.” “Presnet hecn | A |
kej napisu, če bi meu čas, ampak | pr | vsem cirkusu, ki ga ma s trgovino | A |
na men ne paše in nehajo kupvat | pr | men?A mi to kej škod? | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |