ANA (701-800)

nasproti odprtemu oknu je sedela	Ana	in trebila solato.Orel je pogledoval	A
na klopi pod jablano je trebila	Ana	solato in dasi se ni ozrla v sobo	A
ne . / . / stran 52 . / rodno. »	Ana!	« je poluglasno zaklical in pri	A
mak, ti si mojih večerov slak!«	Ana	je pogledala nazaj, vrgla v pehar	A
njega dalje in ga vprašal: »Ali je	Ana	doma?« »Doma!« je rekel nosač	A
tudi pri tej ženitvi? In ali ni	Ana	lepa in bogata in vredna, da se	A
preteku dveh mesecev je prihajala	Ana	na svoj dom, sedala navadno v	A
nove in vedno bridkejše očitke.	Ana	je začela n. pr. praviti: »Danes	A
zemljo, ta svet!« se je rotila	Ana	vsa v solzah in stiskala bele	A
Ali jo vidiš, ali?« Poznejo je	Ana	zbolela in sicer za vročinsko	A
me, psuj me, samo ne molči!«	Ana	se je obrnila v stran in ni nič	A
sta bila že daleč izven vasi.	Ana	se je ustavila na tratini, obrnila	A
v vejovje in padel po travi.	Ana	je obstala, kakor bi jo zadel	A
ni spala in jo je poklicala: »	Ana,	kaj delaš?« Hči se je obrnila	A
izgovarjalo sto in sto ustnic.	Ana	se je pričela tresti.V njej je	A
s svojim nečloveškim glasom.	Ana	je hotela oditi, ali mati jo je	A
po kapeli divje in neskladno.	Ana	se je pričela naslanjati na mater	A
tisto, kar ti leži na duši!«	Ana	je vzdihnila, nagnila glavo vznak	A
reci mi, kaj ti leži na duši!«	Ana	je jecnila v sanjah in pričela	A
se bal ali sramoval množice.	Ana	je ležala bleda, skoraj siva pod	A
kakor v staroveški trdnjavi.	Ana	je ležala vznak na podolgovati	A
plamenom je žgala vanj zavest, da je	Ana	mrtva, da je to, kar gleda pred	A
pravi dekle negotovo. »Gospa	Ana	torej, tista, ki je vi ne poznate	A
sem ji, prijatelj, da je gospa	Ana	preizredna ženska.Toda prej morava	A
adovoljava. Nima rad, če ga moti žena	Ana	in celo neljubo mu je, če se hoče	A
Ali se ti nič ne smili gospa	Ana	in gospodična Marica, ki je že	A
šum, kljuka zaškriplje in gospa	Ana,	visoka, še močna, v črnem krilu	A
pride na misel?« vpraša gospa	Ana	svojega soproga. »Nič na misel	A
kaj pa se potajuješ!« kara gospa	Ana	in se dvigne na zofi.»To ti moram	A
ločitev!« »Kakšno?« skoči gospa	Ana	z besedo in s telesom naenkrat	A
roke mane in guga z glavo. Gospa	Ana	je rdeča v obraz, malo se ji poznajo	A
bolni?« »Leži!« pripoveduje gospa	Ana,	vzdihuje vmes, mečka v roki robec	A
zadene, prekucne in ubije. Gospa	Ana	leta po stanovanju, sprejemno	A
vsi levi strani ga je!« Gospa	Ana	pogleda v strop in vzdahne, gospodična	A
pomoči, ali vsaj pojasnila. Gospa	Ana	stopi sama k bolnikovi postelji	A
navzočnih in se pomeša mednje. Gospa	Ana	skoči k njemu in ga vpraša z očmi	A
foteljih okoli mize in molči. Gospa	Ana	prinese na mizo peciva in vina	A
dam zdravil?« je vprašala gospa	Ana	nekako okoli polnoči. »Zdaj ni	A
so zajokale in zakričale. Gospa	Ana	je vpila: »Kje si zdaj, ti moj	A
čital zopet in zopet: »Umrli so:	Ana	Ahčin, mestna uboga, Julij Rupnik	A
premišljanje o možnosti, da bi bila	Ana	pred Mano.Tak časovni zasuk bi	A
viskijem!« preglasi Isi klepet. »	Ana!	Kje si?«	A
ki je nehala natakati pijačo: »	Ana,	boš poskrbela za novega člana	A
opraviči Isi in izgine med plesalci.	Ana	me prime pod roko in prijazno	A
ti je namreč na las podobna ... «	Ana	preneha plesati.Skoraj preplašeno	A
»Robi, ne gnjavi,« ga zaprosi	Ana	in me potegne stran. Ko sva spet	A
sem res podobna Mani?« »Res,	Ana.	« »Prisežeš?«	A
morava bolje spoznati,« predlaga	Ana.	»Boš žvečko?«	A
mostičke. »Si za ples?« vpije	Ana,	ker hrupna glasba preglasa vsak	A
« Zasopihana se mi	Ana	nenadoma obesi okrog vratu. Skoraj	A
nekakšno poredno hudomušnostjo. »	Ana,	ne velja!« zakliče in preglasi	A
tvoji fazi, Urša,« se obregne	Ana.	Od nekod se prikaže Isi in me	A
priglasil pri njej. Imaš šanse, tudi	Ana	je spolna iztirjenka.Gerontofilka	A
Navdušeno se zakrohoče in zakliče: »	Ana!	Ančica!Mušica ...	A
petična mamka. Mislim, da prihaja	Ana.	« Skozi odprtino v tleh se res	A
Že prav, Robi,« tolažeče reče	Ana	in ga pocuka za brado.»Petra te	A
vstavi kakšno nežno kaseto,« naroča	Ana	Robiju, ki se spušča po lestvi	A
zemeljski vrtiček ... « Robi izgine in	Ana	res zvleče na odprtino pokrov	A
skrivne igre, v kateri sta Mana in	Ana	res ena in ista oseba. Ana se	A
in Ana res ena in ista oseba.	Ana	se zlekne na ležišče in njena	A
res z drugega sveta,« se oglasi	Ana,	ki je ves čas doslej molčala,	A
najbrž hudo spoznanje,« šepne	Ana,	vzdigne glavo iz mojega naročja	A
»Kaj bi rad?« osorno vpraša	Ana.	»Prosim za oproščenje.	A
Urša gre v fazo.«	Ana	se stegne in odrine stol s pokrova	A
Koza pohotna!« precedi skozi zobe	Ana.	»Toleriraj sestro,« jo miri Robi	A
poljubčke. »Klovn,« mi šepne na uho	Ana.	»Je pa dobričina in se nanj lahko	A
našega osončja v vesolju,« me pouči	Ana.	»Tedaj gremo ponoči na vrh Rožnika	A
Morda je res smešno,« vzdihne	Ana.	»Pa vendar, s čim drugim jih lahko	A
« Zdaj me	Ana	vprašujoče gleda. »To je bilo	A
začetnico, me je opozorila.«	Ana	seže po steklenici ob ležišču	A
misli. Rad bi vedel, kaj misli	Ana.	Poskušam ji prisluhniti, poskušam	A
kriv viski ali ta naporni večer.	Ana	odvije žarnico nad ležiščem in	A
presenečalo. »Kaj je?« šepeče	Ana.	»Mislim, da Mana ni imela srca	A
zaspala v tvojem objemu.« »Zaspi,	Ana,	« šepnem in jo objamem. Obmirujeva	A
mesto. Tedaj sem ugotovil, da je	Ana	izginila in da sem sanjal o Mani	A
sprehod in mu odstopim brlog.	Ana	se ni več oglasila.Tudi pogrešal	A
Kje imaš Jura?« »Nema tu nikog,	Ana.	Robi je na osustvu, drugega pa	A
drugega pa ni tu. Samo ja čistim,«	se	izgovarja Štefica. Ana se izmuzne	A
kot če bi bil doktor znanosti.«	Ana	pa se samo smehlja in njene zelenkaste	A
mislila nate,« zamišljeno reče	Ana.	»Pisala bi ti, če bi vedela, kje	A
»Zakaj jih pravzaprav čakaš,	Ana?	« »Ti me to vprašuješ?« se začudi	A
ji res ne morem odreči. »Prav,	Ana,	prišel bom na čakado.« V nenadnem	A
Potem se je poslovila in odšla.	Ana	ni Mana. Mana ni prinašala s seboj	A
praznega gledališča. Ob meni je	Ana;	nemirna je, roke se ji tresejo	A
teme in spet ponikali vanjo.	Ana	se me krčevito drži za roko, kakor	A
Nobenega drugega glasu ni.	Ana	mi sname naočnike in me poljubi	A
ločuje Ano od Mane. »Lepa si,	Ana,	« ji rečem. »Pa sem ji podobna	A
želiš si me,« trpko ponovi. »	Ana,	vsak moški bi si te poželel,«	A
»Ne znamo se več ljubiti.« »	Ana,	nikar ... « jo zaprosim. Izpusti	A
»Poskusiva.« »Ne gre,	Ana,	ne zameri, ampak tujca sva.Mana	A
Imela bi s tabo otroka,« zahlipa	Ana	in njene solze začutim na ramenih	A
združiti, združiti brez prave želje.	Ana	se poti med naporom, da bi me	A
španjolsko?« »Ubila te bom!« krikne	Ana	in išče svoja oblačila. Luč ugasne	A
Ubila te bom, ubila!« ponavlja	Ana	in pomanjkljivo oblečena steče	A
posebej poglobim v to, ali nastopa	Ana	zaradi Mane ali Mana zaradi Ane	A
pripovedovala rodna ji sestra	Ana,	da ima Pavel že na Dunaju zaročeno	A
baklade in ognjemete. Kraljica	Ana	takih komedij ni marala in je	A
da bom vedno v vaši bližini.«	Ana	Pavlovna se je nasmehnila in rekla	A
da bi mene sprejeli v vojsko.«	Ana	Pavlovna je med dvema dejanjema	A
»Sijajni ste,« je odgovorila	Ana	Pavlovna.»V nekaterih prizorih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani