mi (1.401-1.500)

zadaj?“ In zaželelo se	mi	je, da bi ga odgrnila	A
hrepenenja - nebesa, ne dajte	mi	ga! DOLINAR: Meni so	A
Tudi ti tako stori! Daj	mi	roko, ne huduj se in reci	A
je bilo sram ... Časih se	mi	je zdelo, da te slišim	A
omotici: Vida - sanjalo se	mi	je, da sem videl svojo	A
Vida - kje si, kam si se	mi	izgubila, kam si ušla	A
Pred teboj stojim, pa se	mi	zdi, da si daleč onkraj	A
hiši, v tej izbi! Ali vse	mi	je, da sem videl ta obraz	A
ljubezen trpljenje, daj	mi	trpljenja vrhano mero	A
konca? Zahrepenelo se	mi	je, da bi videla, kakšno	A
Vida! Vida! VIDA: Daj	mi	roko za slavo, da jo poljubim	A
vdanih? ... Angel božji	mi	je kazal pot; našel sem	A
najbolj ubogi! DIONIZ: Daj	mi	roko zdaj, da se te oklenem	A
bolan in objokan ... Poglej	mi	v oči, nasmehni se, naglas	A
glasove slišim, ali govorite	mi	kakor iz daljave - kakor	A
Jaz. POLJANEC: Zdelo se	mi	je, da sem govoril sam	A
govoril sam ... Ustna so	mi	suha, daj mi čaja.Študent	A
Ustna so mi suha, daj	mi	čaja.Študent vstane in	A
na desno. Od testá so	mi	roke, ne ubogajo; drži	A
glasove, bratje; kaj ljubega	mi	povejte; besed ne bom	A
razumel, predaljni ste	mi;	ali v glasu je ljubezen	A
glas. POLJANEC: Zdelo se	mi	je, da govori moje srce	A
daj počitka, Bog, o daj	mi	sanj! In nebesa	A
POLJANEC: In zdi se	mi,	da nisi ti sam pri meni	A
čudotvorna ... Tako lahko	mi	je, tako lahko ...Ali ni	A
brat. POLJANEC: Pokaži	mi	od blizu svoj obraz ...	A
svoj obraz ... od blizu	mi	poglej v oči ...Blagoslovljen	A
več trpljenja ... Zdi se	mi,	da drži pot na vrt, pod	A
o tistem življenju, ki	mi	ni bilo dodeljeno ...Mati	A
temno pesem ... Kakor da	mi	v lica diha vroča kri	A
blagoslovljeni! ... Tako sladko	mi	je, brat!Zidovi so se	A
zbogom, prijatelji! Dajte	mi	roko vsi ...Ura je prišla	A
ta most ... In dozdeva se	mi	vse, da ni več daleč do	A
/ stran 104 . / Daj	mi	roko, tovariš popotni	A
palico v roko! Zadnjič se	mi	je sanjalo, starcu, o	A
o mladosti, bratje, se	mi	je sanjalo in kri popotniška	A
/ stran 105 . / Daj	mi	roko, brez grenkega slovesa	A
Lepe dolge sanje. Že so	mi	oči vse trudne, trepalnice	A
čakati; dočakati moram, kar	mi	je obljubljeno ... Hiti	A
zagrinjalom: Pozdravljena	mi,	roža čudotvorna, ti zvezda	A
večna ... O mati, dajte	mi	roko, da vstanem, da pojdem	A
to svetlo pot ... Dajte	mi	svatovsko oblačilo!...	A
mlada, ali vesta, kaj se	mi	je sanjalo, ko vaju tako	A
dolgo ni bilo? Sanjalo se	mi	je, da sta šla po svoji	A
Nikoli več! ... Omamljeno	mi	je srce od samih rož,	A
dolgih hudih sanjah se	mi	je zaželelo, da bi imel	A
spodobilo. MRVA: Sanjalo se	mi	je namreč, da je v moji	A
DAMJAN: Sanjalo se	mi	je namreč, da sem šel	A
bila strašna noč. Pa	mi	je legel na srce težak	A
šepetaje: Mati ... dajte	mi	rožo ... do ustnic mi jo	A
dajte mi rožo ... do ustnic	mi	jo dajte!... Ali dali ste	A
dajte! ... Ali dali ste	mi	kamen na prsi ... o Bog	A
Bog, usmili se ... roko	mi	vzdigni, odpri mi oči	A
roko mi vzdigni, odpri	mi	oči ... Vida! DIONIZ	A
roka je od kamna ... Roko	mi	daj ... k ustnicam!Vzpne	A
ga mrtvega vozili, tako	mi	je pri srcu. MATI:	A
razjokalo. MATI: Zdi se	mi,	da slišim voz na klancu	A
vremenu sem prišel, se	mi	zdi.Deževalo je in oblačno	A
bilo vetra sinoči. - Tako	mi	je oznanil spomin bridkost	A
rad. Povej še ti, če si	mi	prijazna, pa te vzdignem	A
izhajala tudi poslej!	Mi	vemo, kar vemo: da je	A
Najpoprej, ljubi moji, bi se	mi	zdelo... ŽUPANJA: Tak	A
voha po zraku: Zdi se	mi,	da je zasmrdelo. DACAR	A
milosten ob zadnji uri! Ampak	mi	drugi, mi stójmo, mi ne	A
zadnji uri! Ampak mi drugi,	mi	stójmo, mi ne omágajmo	A
Ampak mi drugi, mi stójmo,	mi	ne omágajmo!Težak bo boj	A
Davi, že proti jutru, se	mi	je sanjala čudna reč.	A
nadvse čudnem jutru se	mi	je sanjalo, ko smo našli	A
tistem? ŽUPAN: Kakor se	mi	je davi sanjalo, pa ni	A
Ta visoka čast, ki ste	mi	jo izkazali... ŽUPAN	A
prenočujete v moji hiši, bodite	mi	pozdravljeni! ŽUPANJA	A
je res moj tovor - Bog	mi	odpusti, težek je tovor	A
ukreniti, zakaj mudi se	mi!	ŽUPAN trepetaje:	A
Pomisli, ljubica, da	mi	je dolgčas! JACINTA	A
popotnik. JACINTA: Povej	mi,	dragi, kdo ti je bil zmerom	A
ne pojdem prej, dokler	mi	ne pokažeš ponižnih hlapcev	A
prikloni se, poljubi	mi	nogó! PETER: Fiat!	A
treba! ZLODEJ: Zabrnelo	mi	je namreč v ušesih in	A
v ušesih in zazdelo se	mi	je, Peter, da si velik	A
naravnost ne govoril? Premalo	mi	je tvoje duše, Peter,	A
bila bi krivica, da se	mi	zdaj kar izmuzneš izpod	A
hlapci in tlačani. Nikar	mi	ne zameri, če so bebci	A
JACINTA: Stoj! Poljubi	mi	nogó! PETER: Poljubi	A
JACINTA: Stoj! Poljubi	mi	nogó! PETER: Poljubi	A
DACAR: Jaz? Pipa	mi	je ugasnila, pa sem prišel	A
davek na dlan! Mudi se	mi!	Še dolga je vrsta!	A
sredi izbe: Stoj! Poljubi	mi	nogo! PETER: Poljubi	A
JACINTA: Stoj! Poljubi	mi	nogó! PETER: Poljubi	A
blamiran. - Od začetka se	mi	je zdelo, da je stvar	A
res Peter! Na plavu, se	mi	zdí, na gnílih tramóvih	A
da bi ukanil in strah	mi	sega v srce, da sem ukanjen	A
povabilo. Ampak razložite	mi,	cenjeni Konkordat: kakó	A
skrbi in pobožnih očitkov.	Mi	pa smo reč le malo premaknili	A
dacarju: Sam ne vem: težko	mi	je pri srcu in zmerom	A
moji svatje! Srce se	mi	smeje, oko se mi rosi	A
Srce se mi smeje, oko se	mi	rosi, ko vas vidim vse	A
je bilo sram, nerodno	mi	je bilo zmerom, kadar	A
šentflorjanska!... Glej, zdaj, ko	mi	je postlan paradiž, zdaj	A
Konkordat - za hrbtom	mi	delaš kupčije?Kaj je pozabljen	A
ljubi moj Konkordat, da	mi	že nekoliko preséda tvoja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani