k (701-800)

po Nini? Stopi bližje	k	nji, Francka se umakne	A
KANTOR se skloni nižje	k	nji, s tresočim glasom	A
prime jo za roke - tukaj	k	meni, glej... jo posadi	A
KANTOR glasno; gre	k	nji: Molči, Hana, molči	A
FRANCKA: Oče! Se privije	k	njemu.Sodnik in adjunkt	A
ubil? SODNIK se okrene	k	njemu, po kratkem odmoru	A
gostom. Odide od okna,	k	durim v ozadju; Francka	A
dragi moji - če bi prišel	k	vam, od Boga udarjen Job	A
PRVI KMET je bil stopil	k	oknu: Res ga ženejo	A
je posijalo sonce ravno	k	nam... prišlo je k nam v	A
ravno k nam... prišlo je	k	nam v vas ob tej slovesni	A
val ga nosi od brega	k	bregu ... neprestano od	A
... neprestano od brega	k	bregu, brez cilja ...Vstane	A
nastopil je pot od brega	k	bregu ... nato se je vrnil	A
se je vrnil - od brega	k	bregu ... DIONIZ kakor	A
čakata? POLJANEC: Stopite	k	nama, Damjan! DAMJAN	A
dočakala. DIONIZ pride	k	mizi in pije: Dočakala	A
golobnjak, toliko bolj silijo	k	soncu.Tudi jaz sem bil	A
strahopetnost? DIONIZ stopi	k	njemu: Kako ti je težko	A
MRVA: Ne kliči je meni ...	k	meni ne prihaja! DIONIZ	A
... Vida se privije	k	njemu.Tvoj poljub je	A
Vida! ... VIDA gre tiho	k	njemu in se skloni blizu	A
ukazala ... Pride bliže	k	Dolinarju.Prijatelj,	A
Čisto brez srda sem prišla	k	tebi ... ”brez grenkobe	A
congé ... DOLINAR stopi	k	nji: Milena, čuj me!	A
besede več. Prišel bi bil	k	meni in bi rekel: ”Zbogom	A
vedela, da sem se napotila	k	tebi.Pogledala sem se	A
Zakaj bi prijatelj ne šel	k	prijatelju, sosed k sosedu	A
šel k prijatelju, sosed	k	sosedu?“Na tretji stopnici	A
Zakaj bi kristjan ne šel	k	bolniku, pa če k tujcu	A
ne šel k bolniku, pa če	k	tujcu in sovražniku?“	A
DOLINAR: Ostani! Glej ...	k	bolniku si prišla - ozdravi	A
ozdravi ga, bolnika!	K	prijatelju si prišla	A
konca dni! Gre na levo	k	mizi in natoči vina.	A
kakor da bi se napravljal	k	veliki maši ali na svatbo	A
ura, ko se bo nagnila	k	tem ustnim roža čudotvorna	A
študenta vstaneta in stopita	k	njemu. POLJANEC: Tudi	A
lepo sanjaj! Sede	k	postelji. POLJANEC	A
hrepenenje ... nagni se	k	meni, popotniku ...Nič več	A
držal v roki, pritisnil jo	k	ustnicam ... VIDA: In	A
kamna ... Roko mi daj ...	k	ustnicam!Vzpne se, pogleda	A
proti durim, Francka stopi	k	polici, ki je pregrnjena	A
DACAR zacmoká: Zdaj pa	k	ženski! ŽUPAN ga ošvrkne	A
Postavila bi se bila	k	oknu, vsak na svojo stran	A
se urno in šepáje vrne	k	peči... ŽUPAN: Vse od	A
ZLODEJ se je bil obrnil	k	peči ter se stiska v kot	A
tak tiho vsaj!... Stopi	k	stolu, na katerem visi	A
Mati... o moja mati! Plane	k	županji in jo objame.	A
dacarja, ki je bil stopil	k	oknu: Kaj pa ti, motovilo	A
čúdežna Jacinta! Vrne se	k	nji. Pomisli, ljubica	A
- kako naj se povrnem	k	svoji materi v brezdanji	A
Pozdravi ga; in jutri pridem	k	njemu.Poberi se!	A
strahóv! PETER stopi	k	oknu: Kdo je zunaj?	A
PRVI GOST: Nečistnik sili	k	oltarju! DRUGI GOST	A
padale name, jaz bi plavala	k	njim! PETER Zlodeju	A
duhove in vzpodbujajo	k	delu in premišljevanju	A
Vrančiču, naj prideta takoj	k	meni, brez odlašanja,	A
naj se potrudi tudi on	k	meni.Recite vsem, da se	A
Delak je prišel ravnokar	k	meni, da si izgovorí dediščino	A
Kaj mislite, kaj pravite	k	temu? VRANČIČ: Zopet	A
se sklonil takó nizko	k	meni in zdaj nimaš pravice	A
to ravno me je spravilo	k	vam.Take stvarí izvedó	A
vseh drugih, ki so hodili	k	nam ali ki sem jih slučajno	A
sinoči n. pr. nas je pozval	k	sebi v silni naglici,	A
zdaj odhajava s Pavlo	k	Verbičevi. FROLÈ: Ravnokar	A
DELAK: Namenil sem se	k	vam, gospod profesor,	A
več iz prepada, Séde	k	pisalni mizi. TRETJI	A
da prestopite svečano	k	Delaku. FROLÈ: Budalosti	A
greste med ljudí? Hitite	k	Petrínu, tam je vse natlačeno	A
takrat, ko je hodil še	k	Makovim.Opomnite mu Pavlo	A
ne razumete, da hočem	k	nji, da jo moram rešiti	A
vdrugič svečano pripeljal	k	sebi? VRANČIČ: Takrat	A
vi Montague še danes	k	sodišču našemu na stari	A
pošiljal vzdihov je megló	k	oblakom; a ko veselo solnce	A
pisar tu napisal. Moram	k	učenjakom.Ugleda Benvolia	A
srcé, lahké nogé: a mene	k	tlóm tišči srcé svinčeno	A
odondod beži, okrene čelo	k	jugu rosnemu. BENVOLIO	A
Odide. ROMEO stopi	k	Juliji Če sem z rokó	A
ni grešíla, ko šla je	k	svoji tovarišici v vas	A
vprašaj, kdo je. Dojka gre	k	durim.Če je že oženjen	A
tebe, luči moje. - Fant	k	ljubici, ko šolar stran	A
počival v tebi! - V celico	k	patru grem pobožnemu odkrit	A
izmisli kaj, da pojde	k	spóvedi danes popoldne	A
v samotni noči kvišku	k	svoji sreči.Zbogom!	A
DOJKA Ali smete danes	k	spóvedi? JULIJA Dá	A
boste, če povem Vam dalje:	k	oltarju idite in jaz pa	A
hitro v celico! JULIJA	K	največji sreči, dojka	A
svojemu spremstvu. Bližje	k	meni!Govoril bom z njimi	A
Benvolio, drugače padem. -	K	vragu vajini hiši!Takó	A
plemeniti se je vspel	k	oblakom, prezgodaj sit	A
je vrnil spet nazaj se	k	Romeu, ki zdaj je bil	A
ubiti mojega moža. Nazaj	k	studencu, napačne solzé	A
in tožita. Ali bi radi	k	njima? Jaz Vas povedem	A
mu ta prstan; naj pride	k	meni po slovó poslednje	A
tisti žalosti, ki sili	k	meni in je ne poznam?	A
ljudí je grenka. Brž	k	ljubici, kakor domenjeno	A
spat, dáj, žena, pojdi	k	nji, sporoči ji ljubezen	A
torej, - daj, žena, idi	k	nji, predno greš spat	A
visoko se nad nama vspenja	k	nebu. Ostanem rad, nič	A
Grofica milostna prihaja	k	Vam; varujte se; že so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani