gospod (1.201-1.300)

urnik. »Vdova z otrokom,	gospod	stražnik.Ne, res se ne	A
čisto odkrito priznam,	gospod	stražnik, ne bi se branila	A
vendar treba kuriti; kajne,	gospod	stražnik, da je treba	A
prinesel, ne, do zdaj ne še,	gospod	stražnik.« On pa se spušča	A
rekla: »Prav lepa hvala,	gospod.	« Seve, Mici je sedela	A
pleše jezik. Štefan, ‚	gospod’	Štefan mu tovariško pravijo	A
njemu takó vneto bojeval	gospod	Primož, ko je želel, naj	A
ženska v veži. »Dober dan,	gospod.	« Takó spoštljivo menda	A
klavzulah, si misli. »Recimo,	gospod	Bismarck,« pravi, »recimo	A
.. stran 88 . \/ »O,	gospod	sergente,« je rekel.	A
»Zlati rezanci, kaj,	gospod	sergente?« A sergente	A
obrežja na ulico visok	gospod	in hodi zravnano, v belih	A
rekla: »Počasi, dragi	gospod,	počasi.«In naredí še s	A
skremžili svoje oblike. »	Gospod	Roberti pleše?« »Ne,«	A
»Ne,« je rekla. »	Gospod	Roberti ne pleše.« »Najbrž	A
Walter. »Je lahko ponosen	gospod	Roberti.« »In njeni lasje	A
njega zravnan in užaljen	gospod	in jezno mrmra.Nato gre	A
vam bomo morali reči ‚	gospod	inženir’, ne?« »Arhitekt	A
ena na drugo ob zidu. »	Gospod	Ernesto?Saj smo v poletnih	A
Škoda, da ga ne poznate,	gospod	Mirko, o, kako vam zna	A
Naglas pa je rekla: »O,	gospod	Mirko bi mu najbrž že	A
je vzkliknila. »Kaj ne,	gospod	Mirko?Slišim, da nekdo	A
Toliko pa že razumem,	gospod	arhitekt!« »Prav, zelo	A
»On? -	Gospod	Mirko se reče, ne on!	A
Tak imeniten in nepoznan	gospod	- in pod pazduho me drži	A
spodaj. Slišal je, da	gospod	pridušeno jezno nekaj	A
zmotil, ker je spodobni	gospod	z ganjenim glasom povedal	A
sebi nasmehnil. Potem je	gospod	s svojima dvema občudovalkama	A
se vam zdijo testenine,	gospod	arhitekt?« je vprašal	A
povedali veliko resnico,	gospod	arhitekt,« je rekel rdečelični	A
naj pripravim večerjo,	gospod	arhitekt?« je kar spotoma	A
kako bi se vam zahvalil,	gospod	arhitekt, a tako domači	A
lahko še nekaj dni ostali,	gospod	arhitekt,« je rekel kuhar	A
enkrat prav lepa hvala,	gospod	arhitekt.« Ti lisjak,	A
je vzkliknil. »Hvala,	gospod,	« so rekla usta pod moškim	A
popoldne? Kaj je počel	gospod	arhitekt popoldne?« »Po	A
oprijela njegovih nog. »	Gospod	arhitekt je tedaj od samega	A
»Lonec vode, da si bo	gospod	skuhal kavo!«	A
gospoda motiš! In kajne,	gospod?	« »Ne, ne!« je	A
ljudje in ... In kajne,	gospod?	« »Seveda!	A
brez potrebe... In kajne,	gospod?	« »Saj, saj...«	A
vse o pravem času, kajne	gospod?	« »Seveda!	A
drugih ne moti! In kajne,	gospod?	« Peter Majcen	A
»In ne bodite hudi,	gospod!	« je rekla žena. »In ta	A
Petru Majcnu: »In dajte,	gospod,	in povejte, kako je bilo	A
bi odšel. »In ampak in	gospod...	in kako jih je potolkel	A
popraskal kmet. »To se mora	gospod	šele izmisliti.Saj to	A
to je vendar povest.	Gospod	to piše iz svoje glave	A
»In samo jaz in ... in	gospod,	mi in ... in samo mi -«	A
otroka po rami. »Tudi	gospod	je očka. In fantička ima	A
pokaži, le pokaži! Saj je	gospod	ne bo pojedel!«	A
»Nikar ne zamerite,	gospod!	Otrok je otrok!...«	A
zaklicala že od daleč. »	Gospod	me nosi.« »Od kod	A
rekel: »Ne zamerite,	gospod.	Otrok je otrok!«	A
po čelu. »Nemara bi pa	gospod	povedal pravljico?«	A
cigareto. »Veš, Jankec,	gospod	piše povesti,« je rekel	A
zašepetal: »Saj razumete,	gospod.	Otrok je otrok!...«	A
slačil hlače, da mu je	gospod	župnik s palico vbijal	A
dejanji. Razlagal je	gospod	župnik, da je vse prav	A
poznega večera. Potem je	gospod	župnik oznanil mašo zahvalnico	A
do zadnjega kotička.	Gospod	župnik je stopil na prižnico	A
»Dragi farani! Naš	gospod	bog se je usmilil svojih	A
svoje dejanje, čeravno je	gospod	župnik govoril tudi o	A
grešili, bi rekel, vstani.	Gospod	župnik je stopil pred	A
župnišče. Ko je v nedeljo	gospod	župnik na prižnici prebral	A
je tako, pa naj jih še	gospod	fajmošter redijo.Mi še	A
neskončnostjo, kakor je govoril	gospod	župnik.Umrl je za svoje	A
spet zategnil. »Takoj,	gospod	ravnatelj, takoj,« se	A
svojo vest: ‚Saj ni res,	Gospod!	Laže, laže!‘, kajti globoko	A
tam še ena ženska: ‚O	Gospod,	vzemi ga k sebi!Pokliči	A
Chriznich je „inteligenten	gospod"	, oče treh hčera, o katerih	A
nikdar izbirala besed. „	Gospod"	Chriznich pa je iz vsega	A
ekscelenca!" „Complimenti,	gospod	župan!" „Kako	A
obregnil obnjo debelušast	gospod,	češ, ti bi si pa že lahko	A
vsega konec; kvečjemu „	gospod"	Chriznich se bo usodil	A
je detektivski brigadir	gospod	Bernardo Giaccogna	A
mi vemo, da ima tudi	gospod	Giaccogna srce	A
sede. Chriznich je večen	gospod:	zlikane hlače, trd ovratnik	A
jim ne godi," oporeka „	gospod"	Chriznich, zlogujoč besede	A
pri tejle ustanovi, je „	gospod"	Chriznich razložil ob	A
nesla v Ameriko," pravi „	gospod"	Chriznich. „In	A
dopadljivo, kakor če se duhovni	gospod	podijo po grapah za krili	A
vsi hkrati zakričali: »	Gospod	gredo!« »Prava	A
vabiti: »Kar naprej,	gospod	župnik!Zvrneva ga še kozarček	A
izjavila: »Pomislite,	gospod,	samo pomislite: kruha	A
in drugim. »Poglejte,	gospod,	saj kruha mi res ne manjka	A
sme nikdar zareči; tudi	gospod	postane lahko berač«.	A
iz njega postal dober »	gospod«	.Pa se je pob izmaličil	A
Ledvičke. Kaj hočete,	gospod	župnik -« - Bodi	A
tiho rekla: - Zbogom,	gospod!	... Tisti »gospod	A
Zbogom, gospod! ... Tisti »	gospod«	je poba tako zbodel, da	A
videl v tej kuhinji, te bo	gospod	Bog kaznoval s takonagnusno	A
rodu in sploh imeniten	gospod,	je torej naročil grajskemu	A
vpraša Nac. »In kaj šele	gospod?	« prav počasi zategne Venc	A
pogleda in reče: »No,	gospod	Ricci!«Že dvakrat je prosil	A
Marija, milosti polna,	Gospod	je s teboj - - ki si za	A
odgovarjajo večinoma samo: »Da,	gospod	župnik«in	A
in »Ne,	gospod	župnik«. Tudi	A
rekel, ker je to rekel	gospod.	In zato je tako skesano	A
tako dobro veš, da mu	gospod	ne bi prinesel zadnje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani