bomo (201-300)

Seveda. Nas hoče ujeti, pa	bomo	le mi njega. PEPCA Ne	A
slišal nas bo komaj, če ne	bomo	dovolj glasni. FRANCELJ	A
FRANCELJ Dobro, dobro.	Bomo	na rjuli.Kar po najina	A
hlapcev s seboj, ne vem, kam	bomo	konje spravili. Pridi	A
pokorščino. HERMAN Nu,	bomo	skoro videli, kako je	A
je. Vdajte se in potem	bomo	skušali pogovoriti ga	A
Pečarica.	Bomo	videli.Sreča, da je bil	A
kaj pili? Žagar. Kaj	bomo	pili, ko ni denarja!Na	A
prazna, verjemi. Lojz.	Bomo	videli! Pečarica.Saj	A
Vem, vem. Ej, malo vina	bomo	iztočili! Kregar.Tako	A
Zavrletovka trpko. Časa	bomo	imeli zadosti celo zimo	A
Sem pojdi, Matijc!	Bomo	kegljali! (Drugi glas	A
bom popravila. In hleve	bomo	prezidali. Torbarček	A
sit, da. Žagar. Kaj	bomo	doma?!Naša vas je tako	A
Zima. Vrnili se	bomo.	Moramo proč odtod!	A
pojdite na veselico! Igrali	bomo	lepo igro o narodu, o	A
kaj delam. Košir. Ali	bomo	šli?Tona bo huda nocoj	A
maši poroka. Oh, in mater	bomo	tudi ukrotili.Radi me	A
tja. Lojz. Nu, a zdaj	bomo	hodili v Ameriko.Jaz mislim	A
Učitelj. Ne	bomo	se pregovarjali.Na poti	A
sedi. Do New Yorka se	bomo	skupaj vozili, potem pa	A
taki burji! Žagar.	Bomo	že prestali.O polnoči	A
Vražja pot bo. Zmrzavali	bomo.	Košir toči vino v kozarce	A
zdaj pojdimo! Kaj se	bomo	obotavljali.Z Bogom, prijatelj	A
Zimovka. Otroci, kaj	bomo	počeli!Kaj bomo počeli	A
kaj bomo počeli! Kaj	bomo	počeli! (Joka.	A
‒ »No čakajte, lép	bomo	plésali ples! Pokažem	A
razsuti v prah budili	bomo	strah. In duša naša ‒	A
gorjansko jo zarobi, vsi	bomo	tvojo čast na glas trobili	A
Pisar “Slovensko ljuljko	bomo	rešetali, hranili dobro	A
kar zmanjka, iz svojih	bomo	to možgan dodali.” Učenec	A
Ilirjánov. Prekósili res	bomo	vse naróde, narstarši	A
čobodre bo naredil, ker	bomo	tak govórili v Emoni,	A
otrokam sliši Slave, tje	bomo	najdli pot, kjer nje sinovi	A
če v gozdu zdaj ne	bomo	péli -- -- v dolínah	A
v dnéh poznejših stali	bomo	trdno med besnimi navali	A
zaprem izhode. Znotraj se	bomo	pustili ujeti mavrici	A
zrasla v hišo. In se	bomo	zamenjali ‒ v prizidku	A
vse končano; Peljali se	bomo	v južno stran, V preljubo	A
tovariš 52 Mogočne pesmi	bomo	peli 53 Ko človek bi človeka	A
Divje kakor lačni psi	bomo	zgrizli stari svet. Zgrizli	A
zgrizli stari svet. Zgrizli	bomo	stari svet divje do krvi	A
pogreb. Kakor mravlje	bomo	šli za krsto (dela dosti	A
53 . / Mogočne pesmi	bomo	peli S prsti prezeblimi	A
in s kosámi, s katerimi	bomo	plevel pokosili, z rokami	A
ki z njimi iz kamenja	bomo	gradili, iz kamenja tega	A
tega sveta, ki letos ga	bomo	zrušili. Zato bo to leto	A
časi so minili, skupaj	bomo	si veselje, skupaj žalost	A
Vse v redu bo. Doma	bomo	do mraka. Po meni bodo	A
premišljenega branja. Morda	bomo	dočakali tudi čas, ko	A
dočakali tudi čas, ko	bomo	lahko dejali, da je odlična	A
pomlad bo čas, ko rekli	bomo	»Srečno!« tiho, zadnjič	A
Natrgam jih zate. Nekoč	bomo	umrli. Potem me ne boš	A
cveti in žal mi je, da ne	bomo	šli tukaj nazaj. A naše	A
seme plemenitih rož, da	bomo	narod poštenjakov, da	A
narod poštenjakov, da	bomo	narod vrlih mož. Kar sanjala	A
gredoče mimo tod. Koj	bomo	pa oblak strašán ob uri	A
smrti. Odlikovali vas	bomo	s svetinjo malenkostne	A
razlije na nas. Lahko	bomo	gledali zibanje morij	A
danes in mogoče jutri	bomo	mi še stali. Silna burja	A
pijmo ga vsak po dva, da	bomo	vesel′ga srca. En glažek	A
začne mračiti, hitro, da	bomo	doma! Čujte zvoniti, počivat	A
vse gledalo bo nas, pa	bomo	zapeli, da nam bo kratek	A
spet semkaj nazaj, spet	bomo	imeli pri vincu svoj raj	A
spet veseli še večkrat	bomo	peli: Majol′ka, majol	A
bi imeli, radi ... Še se	bomo	imeli, radi ... Saj smo	A
glažk al′ pa pet, pili ga	bomo	spet. Sonce na doli gre	A
bridko mi nasmeje. Zavili	bomo	ga v bodeče preje. Zavili	A
stran 111 . / Zavili	bomo	ga v bodeče preje skoz	A
bližnjih razpoklin vsi	bomo	enkrat prag in kruh in	A
Drug drugega pohoja.	Bomo	pleli, samo kar se Gospodu	A
školjčni glavi. Hranili	bomo:	rože in plevel, cvetove	A
tisto, kar misliš, te ne	bomo	klicali,« je menil oče	A
in reče suho: »Jutri	bomo	gotovi.« »Menda	A
tej brleči svečici ne	bomo	svatovali.« Evgen	A
izpreže, ne? - Zdaj ne	bomo	nehali...« In Peter	A
mogoče reči le to, da	bomo	na odgovor odkod ime Ljubljana	A
argumentov. Do takrat pa	bomo	vedeli, da je po deželah	A
nacionalne zgodovine. Mi pa	bomo	s še večjo ljubeznijo	A
je cesta tvoja?« »Ti	bomo	že mi pokazali, čigava	A
kajne, Mici? Ha, a mi	bomo	rekli: »Pokažite, kako	A
on bo pokazal, mi pa ga	bomo	porinili v razbeljeno	A
plešejo od veselja, tudi nje	bomo	porinili v peč; saj niti	A
ven!« je rekla. »Mi jim	bomo	pokazali,« sta rekla mulca	A
dela v Franciji in mi	bomo	šli k njemu.« »Beži no	A
da ga kravata duši. »	Bomo	videli, ali vas bomo naučili	A
»Bomo videli, ali vas	bomo	naučili,« je zasoplo rekel	A
vzel masla od Kraševke,	bomo	brez mrvice blaga.« »Prežaltav	A
»Kar bo žaltavega, ga	bomo	prekuhali.« Štefan molči	A
zanika, zmeraj še upamo, da	bomo	nekoč imeli toliko časa	A
časa na razpolago, da	bomo	spet napolnili svoj izpraznjeni	A
vendar je spet tudi res, da	bomo	morali prej ali slej dobiti	A
določeno vešálo, ki se	bomo	ob njem ustavili, ko se	A
ob njem ustavili, ko se	bomo	vrnili na gornji del taborišča	A
odhod. Mislil sem si, kakó	bomo	natovorili vse Tomaže	A
dima; mislil sem si, kakó	bomo	potem vse takšne Tomaže	A
po navadi. Rekel je, da	bomo	v Dachauu vendar bliže	A
pomemben dogovor. V Dachauu	bomo	vendar bliže domu, človek	A
mano. Menili so se, kakó	bomo	morali na postaji ostati	A
je pomenil samó, da se	bomo	spet videli, sonce, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani