Naj proza tvoja bo lepote naga, Minerve nič ne prašaj, poj posili, pisarjam proza bo, in pesem draga. Češ biti v kranjskih klasikov števili, debelo po gorjansko jo zarobi, vsi bomo tvojo čast na glas trobili; ak róvtarske vezáti znaš otróbi, nov Orfej k sebi vlekel boš Slovéne, in pozen vnuk poroma k tvoj′mu gróbi. De kranjšina zaklad ti svoj odklene, zapústi ročno mestne mi sosede, tri leta pojdi v róvtarske Atene.”