bomo (1.301-1.400)

krčeviteje. »Potovali	bomo	v Volče in od tam dne	A
julija v Tolmin. Potovali	bomo	v spremstvu pobočnika	A
varnost in za postrežbo si	bomo	vzeli šest oboroženih	A
in tri sluge. Potovali	bomo	z devetimi konji in tremi	A
poslanico in navedli, kod	bomo	hodili. naročimo pod kaznijo	A
za en obed.« »Lačni ne	bomo,	« je menil vikar pikro	A
Če bo dobre volje, se	bomo	kamenčkali v treh.« Deklica	A
smo zoreli počasi in	bomo	dozoreli v gre hu in solzah	A
»Grofovsko kosilo; če	bomo	le jesti znali,« je spregovoril	A
napolnila vrče.« »Pijani	bomo,	« se je to pot oglasil	A
Dobrodošli! Nocoj	bomo	pili. Nocoj bom plačal	A
Nocoj bom plačal sam.	Bomo	krstili tega tu gori,	A
/ . / stran 41 . / »	Bomo	krstili zlodjevega krčmarja	A
Nocoj sem vesel. Nocoj	bomo	pili, gospod Ringhi!	A
oblast duš. Nikoli ne	bomo	edini. Toda prisegel bi	A
Le sedita. Tepli se ne	bomo.	« »Grof ima železno pest	A
Gospod fajmošter, ali se	bomo	zares?« »Za šalo ne!«	A
čudno spoznanje: Po tem	bomo	sojeni, kolikor smo krivic	A
kaj misliš?« »Prvo se	bomo	še enkrat pritožili,«	A
jo razumeš?« »Bo čas,	bomo	vse razumeli.Lagala se	A
spite, otročiči, jutri	bomo	jedli meso.« Stopil je	A
napoto, »le vzdignite se!	Bomo	videli, kdo se bo potegnil	A
se, da se ne bodo, jih	bomo	že znali pridobiti, pa	A
nismo vsi ene misli, kakor	bomo	morali biti, preden bo	A
pravica zrela.« »Seveda	bomo	morali,« je pritrdil Martin	A
pravda kmalu končala in da	bomo	vendar že rešeni velikih	A
osiroteli, da v bodočem ne	bomo	mogli plačevati več niti	A
cesarski Milosti, marveč	bomo	morali prijeti za trdo	A
je prikimal: »Uredili	bomo	v Tolminu.« Pognal je	A
Tako. Ali se	bomo	zdaj še puntali pa pri	A
144 . / »Zato, da se	bomo	videli, koliko nas je	A
smo že dovolj vajeni, da	bomo	v dvanajstih urah vsi	A
pomagaj, kako čas mine. Pa	bomo	spet v nekaj urah prestali	A
Bog da in sveta Ana.« »	Bomo,	« je potrdil Fortunat.	A
je potrdil Fortunat. »	Bomo,	« je ponovil Anže in premolknil	A
presenečeno Anže. »Kajpada se	bomo.	Ali se ti ne misliš?«	A
vzdigne vse mesto nad vas,	bomo	govorili kaj več,« je	A
naj vem?« »Spuntali se	bomo,	« je zinil Kobal in začel	A
prišel. Pogovorili se	bomo.	« Mož je zlezel na ognjišče	A
Formentini. »To se pravi, da	bomo	namesto davka na meso	A
v pogodbi zavezali, da	bomo.	« »Govori za direktorja	A
Rekli so udje želodcu: Ne	bomo	več delali zate!« je brundal	A
močnika iz črne moke ne	bomo	imeli.« »Kaj močnik!	A
»Hentajte! Jim	bomo	dali vetra, kaj?« Nekateri	A
pa je rekel: »Tu jih ne	bomo	čakali, če nas mislijo	A
bojišče. Postavili se	bomo	pred zid.« »Kako pa,«	A
Tišajte, naj govori! Potem	bomo	pa mi.«»Zlasti ta, ki	A
Munih. »Razšli se ne	bomo,	« je dejal.»Za odgovor	A
Boste že zvedeli, ko	bomo	vsi skupaj.« »Tako se	A
moramo,« je rekel, »da	bomo	vsi skupaj, pa počakajte	A
pa ga nam dol vrzite.	Bomo	že lovili.« Maraž pa je	A
oščajejte se, možje! To	bomo	lepo zmagali!« »Kaj pa	A
da ga nič več rabili ne	bomo.	Tudi upiramo se ne.	A
namreč vsi vedeti, da	bomo	vsi kakor eden prav takisto	A
Nikomur namreč izmed nas na	bomo	pustili, da bi delal komu	A
nad nas. Za pošteno reč	bomo	stali in Bog nam bo srečo	A
stran 295 . / »Tako	bomo	naredili.Volili bomo,	A
bomo naredili. Volili	bomo,	« so vpili ljudje. Zlasti	A
pravica. Potlej, ko jo	bomo	imeli, bo časa še vedno	A
časa še vedno dovolj, da	bomo	sodili našim, kolikor	A
poslal nad nas.« »Branili	bomo	mesto do zadnjega,« se	A
odgovoril Gradnik, »ko	bomo	na Kornu.« Obrnil se je	A
Ali bi bil verjel, da	bomo	Gorico strahovali?« je	A
zamrmral Kobal. »Tolmin pa še	bomo,	« je dodal Kragulj. Tedaj	A
se nismo zavezali, da	bomo	vsi za enega in vsak za	A
v tintni lonček, »ali	bomo	mi reveži tuje vojake	A
odgovorili Korminci: Ne	bomo	branili ne hiše Taccójeve	A
v Gorico! Oborožili	bomo	plemiče in njihove hlapce	A
topovskim strelom z mortalete	bomo	šli branit mesto.Tako	A
dalje Duša. »Nič kaj se ne	bomo	smeli zanašati na te ljudi	A
rekel, »govorimo tako, da	bomo	vsaj mi vedeli, kaj in	A
potem vse prepasti. Prišli	bomo	na svoj red, imeli dajatve	A
bo treba vedeti, kako	bomo	zmagali, da ne prepademo	A
Jaz pa verjamem, da se	bomo	tudi z Vipavci sporazumeli	A
mislim bežati. Branili se	bomo,	« je dejal Štefan. »Misliš	A
Kakor smo se zgovorili, da	bomo	za najhujše križ naredili	A
drugi. »Ste mislili, da ne	bomo	zvesti?Ali nismo križa	A
ne bom pridigal, danes	bomo	molili za naše ljudi v	A
»Teta! Za priliko vas	bomo	prebrali v nedeljo v cerkvi	A
tolminska dežela ta pletina,	bomo	rekli.« Teta ni odgovorila	A
so vzkliknili: »Jutri	bomo	meso jedli.« »Meso!« je	A
nihče motiti... »Mama, kdaj	bomo	spet imeli peko?« sem	A
bo za kmeta boljše, ne	bomo	jedli več samo krompirja	A
več samo krompirja. Ko	bomo	otroci zrasli, bo špehova	A
domačih njiv ostal doma,	bomo	celo tako bogati, da bomo	A
bomo celo tako bogati, da	bomo	imeli vsak dan svoj kruh	A
vrneta z dela domov. Imeli	bomo	praznik novega kruha kar	A
v srcu. »Vidiš, nocoj	bomo	kruh v omari lahko pustili	A
učenega. »Veš, samo če	bomo	imeli zvončke doma, bomo	A
bomo imeli zvončke doma,	bomo	vedeli, kdaj bo priplesala	A
slogi. »Tvojega beločopca	bomo	pa res obdržali za pleme	A
čudaški zajci. Prej ali slej	bomo	morali vse zamenjati.	A
To ne, ampak ustvarili	bomo	prav takšne zajce, kakor	A
vesel pa sem bil, da	bomo	tudi mi imeli govoreče	A
govoreči zajci. »V nedeljo	bomo	naredili veliko predstavo	A
lutke, da se o tem, kaj	bomo	igrali, sploh nismo pogovorili	A
rasla krila. »Hodili pa	bomo	na gostovanje tudi v druge	A
pripovedke. »Danes jih	bomo	pa zakrivili,« mi je rekel	A
preskuse. »Vaš zelnik	bomo	spremenili v Kalifornijo	A
Muri je ob odločitvi, da	bomo	posadili maline, pomigal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani