nova beseda iz Slovenije

bomo (1.501-1.600)


gnezdo tu gori. Za mizo      bomo      sedli in na mizo prinesli  A
sveti oče, spregovorili      bomo      katero o davno preteklih  A
zloži v skladovnico, da      bomo      pozimi imeli kaj kurjave  A
strelja. Ha, ha, kako se      bomo      smejali, če na priliko  A
tudi ženo na Nižavo in da      bomo      potem šele srečno skupaj  A
Primite tatu in zaprli ga      bomo,      da bo groza!« Ko se je  A
pristavi: »Družina, na Višavi      bomo      nekaj doživeli!Zadnja  A
stare dni trnje požene.      Bomo      videli.Dozdeva se mi,  A
Mi pa tega vprašanja ne      bomo      razpravljali.Če je žensko  A
zavre mu pamet in učakali      bomo,      da pozabi na težko butaro  A
pride li Elijev voz, da se      bomo      odpeljali proti nebesom  A
marsikatero slabost, ki jo      bomo      opustili odslej!’ Milostivo  A
radovoljno roko. »Čakaj, takoj      bomo      zvedeli, draga ženica  A
saj je pa take poroke ne      bomo      več učakali, to sam Bog  A
hudičeva mati! Kadar pogineš,      bomo      že skrbeli, da te s kolom  A
vojske toliko prinese, da      bomo      sezidali in pokrili novo  A
vzkipela: »Taka sramota! Ne      bomo      je požrli!«In že sta po  A
preja razdreti. »Danes      bomo      prejo razdrli,« je omenil  A
še več povedala, kakor      bomo      zahtevali!« Ta zoprna  A
vse v redu, ničesar ne      bomo      zapisali!«‒ Kar umiral  A
pripomočke, katerih se      bomo      morali poslužiti.Slučaj  A
menil Frueberger, »tam      bomo      že dobili primeren prostor  A
ti meniš, da mi tebe ne      bomo      zatajili.Srečna ti mati  A
deskah. »Potopili se      bomo!     « In nesrečniki so hiteli  A
vse in takisto vem, da      bomo      vsi izdani, še preden  A
vodila za nami, ko se      bomo      skrivali po šumah!l mPameten  A
mizo. mDolgo tako ne      bomo      sekali,l dejal je starec  A
poiskal izhoda iz hiše. mKo      bomo      v Loki, Conrade, spomni  A
in oddahnil.l mHodili      bomo      počasi,l dé nato kanonik  A
izpoveš po dognanem lovu, ko      bomo      počivali tu okrog ognja  A
Jernač?« »Slišali ju      bomo,     « odgovori le-tá čemerno  A
iz lonca bode lilo, da      bomo      vsi mokri kakor poljske  A
bo ustil in ves dan ga      bomo      morali poslušati!« Gospod  A
želiš v pusto Loko? Danes      bomo      še lovili in pripravi  A
Izproži se torej, da      bomo      tudi na tebi videli, kako  A
zakona iz rokava in radi ga      bomo      poslušali.« »Zakaj ne  A
To ti rečem, pozneje ga      bomo      še večkrat pili za Brentačeve  A
Snubača imaš in skoro      bomo      plesali!l mSnubača!l zasmeje  A
zvestim Wartburgom ne      bomo      mogli več dolgo naprej  A
Zdelo se mi je, da se      bomo      iz neugodne situacije  A
proti Rožniku. »Na Rožniku      bomo      spekli palačinke,« je  A
seboj. V Stehanu se jim      bomo      zaprašili pod noge.«   A
zaupnik. »Skrbi me, ali      bomo      do noči prišli v Ljubljano  A
je Budislav menil, da      bomo;      samo počivati, pravi,  A
tovornikom.« »Nemara jo      bomo      to pot še unesli.Budislav  A
Ne, ne, kar po višinah      bomo      šli,« se je gospodar branil  A
Vitogoj hvalil. »Popoldne      bomo      navlekli še brinovih vej  A
varovale do drugega kresa.« »     Bomo,      bomo,« je Vitogoj obetal  A
drugega kresa.« »Bomo,      bomo,     « je Vitogoj obetal. V  A
temno in kar lahko jih      bomo      posukali.« IV.   A
navzkriž. Hm, za prvo silo      bomo      postavili pač kapelico  A
postavili pač kapelico, da      bomo      lahko maševali.« »Stanujemo  A
bližajo. Ustavili jih      bomo      in si davščino vzeli sami  A
se je končala: »Nocoj      bomo      malo spale, bomo polje  A
Nocoj bomo malo spale,      bomo      polje varovale.« Čez  A
te ne bo našel, tako te      bomo      skrili.« Žitovit, odrasli  A
velel: »Dalje pojdemo, da      bomo      potovali po hladnem, še  A
vanj. »Prav prijetno pot      bomo      imeli,« je že čisto dobrovoljni  A
blizu njega. »Če se ne      bomo      kaj mudili, dve uri.«  A
Kako pa ti je ime? Da      bomo      vedeli, pri kom smo.«  A
tako želi ‒, dokler ne      bomo      mogli v Stično.« »Vidim  A
Ko pridejo zidarji, ne      bomo      več utegnili.« »Mi smo  A
izmotali!« je tožil. »Saj se      bomo,      še zmerom smo se,« je  A
Ditrik pravo trdi. Menihe      bomo      morda kdaj potrebovali  A
izprosila moči, da ne      bomo      omagovali ob vzvišeni  A
spremim vas malo, da ne      bomo      stali tu,« je dejala in  A
Herand zagorel. »Molili      bomo      za Hotimira,« je pater  A
zapustil.« »In molili      bomo      tudi za gospodo, da ji  A
navozili klaje in še je      bomo,     « je poročal mož iz Hrastovega  A
pravil. »Možje in mladci pa      bomo      stopili za okope našega  A
za okope našega trga in      bomo      trli ogrske betice, če  A
stran 150 . / »Tudi mi ne      bomo      prizanašali Ogrom!« so  A
soteskah in jarkih jih      bomo      prestregli in potolkli  A
prestregli in potolkli, kolikor      bomo      mogli!« »Da, da, taki  A
smo za menihe in se jim      bomo      pokorili, ali jih ne maramo  A
ali jih ne maramo in jim      bomo      nagajali!« se je oglasil  A
zidali in hitreje. Tako se      bomo      morda sprijaznili, vidiš  A
Vem samo, da ubijavca ne      bomo      trpeli med seboj!« »Komu  A
»Ubijavca pa res ne      bomo      trpeli med seboj!« je  A
stavbenika, »posihmal pa ne      bomo      več tratili časa in dela  A
tratili časa in dela, zidali      bomo,      kjer sem že spočetka hotel  A
pa res! In odtod, saj      bomo      videli, nas bodo Višenjski  A
svojih stroških jim ne      bomo      več tlačanili!« »Po naših  A
Pojdita zdaj, drugič se      bomo      kaj več pomenili.« »Ali  A
suličarjem. »Ustavimo se, da ne      bomo      na Svibno prišli preveč  A
hudi poti! Potlej pa se      bomo      vsi vkup malo pozabavali  A
« »Poj, poslušali te      bomo,      če bo kaj prida in če  A
Oklal bi še nas, ko mu      bomo      prinesli šibin!« »Še prej  A
odmajeval. »Ko bo spet mir, se      bomo      lahko zmenili.« Hotimir  A
odžejal. »Če ga bo premalo,      bomo      spotoma prezračili pa  A
močan.« »O, stregli mu      bomo,      kakor otročnici!« je Ostrovrhar  A
pekle in bolele. »Ko      bomo      spet doma, bo grajski  A
Trlepu. »Počakajmo, da      bomo      slišali junaka Hotimira  A
kozarec medice, potlej se      bomo      pa kaj pomenili!« Grofična  A
»In zdaj počeni, da      bomo      videli, kako je priročna  A
patrom opatom se vendar ne      bomo      boli.« »Zakaj  A
udari s tako nesrečo.« »     Bomo,      pater opat, bomo!« je  A
« »Bomo, pater opat,      bomo!     « je starčke sklonil glavo  A
Trlep vabil gosta. »Da ne      bomo      tu stali.« »Da  A
res ne bo več dolgo, pa      bomo      res svobodni in svoji  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA