bila (2.601-2.700)

Putkova Marjanca, ki je	bila	kuhana in pečena pri župnikovi	A
prišlo na pamet, da bi	bila	Ravničarjeva žena. Buljila	A
rekel, toda prepričana je	bila,	da je res, kar ji je bil	A
domačijo, če Oti ne bi	bila	umrla. Vsakemu, kdor ga	A
poišče nevesto, ki bi	bila	podobna Oti. ‘Vrhovčevo	A
je potrdil oče. »To je	bila	velika ljubezen, o kakršnih	A
spravili so se. O, to je	bila	pretresljiva slika.Bil	A
videl. Res je, da sta ga	bila	Zamorkina poba hudo pretepla	A
odpravili na Ravnico. Hiša je	bila	mrtva; sprednja in zadnja	A
sprednja in zadnja vrata so	bila	zapahnjena.Trkali so,	A
bo brat umrl. Vrata so	bila	seveda zaklenjena in so	A
saj to ni bil več Janez,	bila	je komaj še njegova senca	A
je naglo spreminjala.	Bila	je še fantastična, toda	A
Pripovedovala mu je	bila	mama, ki je marsikaj pretrpela	A
tistih papirjev, ki sva jih	bila	lani našla pod tramom	A
bela Madona. Skratka,	bila	je to povsem romantična	A
resnejši obraz. Še zmerom je	bila	to zaokrožena obala, toda	A
Na Reki? Reka je	bila	cirkus, igralnica. Monte	A
zadnji in edini klopotec.	Bila	je ena najlepših pomladi	A
sedla pod cvetočo tepko.	Bila	je vsa bleda in slabotna	A
skozi moje telo. In to je	bila	neizpodbitna resnica,	A
še najmanj sedem let.«	Bila	je tako živahna in smejala	A
stara, zarjavela kosa je	bila	podobna razpeti peroti	A
maral dotakniti. Voda je	bila	nizka in počasna, a vendar	A
bliže - in nenadoma je	bila	tikpred mano samo temno	A
. / . \/ . / Hiša je	bila	polna ljudi.Vsi so molčali	A
telesom, njegova glava pa je	bila	nad njim in je nihala	A
drugem koncu, dokler ni	bila	palica že tako tenka,	A
čohati po bradi, ki je	bila	res poraščena z redkimi	A
prvo svetovno vojno sta	bila	v naših krajih še živa	A
mati. Stara Lužnica je	bila	lena, nemarna in precej	A
Lužnica pa seveda ne bi	bila	Lužnica, če bi se držala	A
oglasila Hotejčevka, ki je	bila,	verjetno zaradi svoje	A
ne denarja. Dokler je	bila	še doma, ženske niso zahajale	A
in kako tam. Babnica je	bila	prebrisana, vedela je	A
popraskal po bradi, ki je	bila	poraščena z redkimi, zasvedranimi	A
babnica, ki tudi sama ni	bila	prav posebno bistre glave	A
Štrukljevega senika sem,	bila	sem ga že mimo sem ga	A
sem ga že mimo sem ga	bila,	pa sem se ga ozrla se	A
... In vsa mokra sem ga	bila	sem od strašne groze sem	A
o tej stvari. Katra je	bila	Katra in njene prazne	A
do nesreče, ki sicer ni	bila	nesreča, a je dala Maticu	A
ušla bi, a? Lahko bi ga	bila	zdaj že mučenica bi!	A
naposled veliko glavo, ki je	bila	nasajena na močnem tilniku	A
proda na cesto, ki je	bila	kakih petdeset metrov	A
daleč ozrl na svet. To je	bila	njegova stara navada,	A
po njegovem občutku ni	bila	kos sveta, ki je trden	A
in nepremičen, voda je	bila	izven sveta in daleč od	A
kakor nebo; razlika je	bila	samo v tem, da je Matic	A
v svojo dolino, ki je	bila	kakor velikanska, globoka	A
niso več pele, ker je	bila	že prepozna ura; od nikoder	A
tišina, toda danes je	bila	tako polna, da jeMatic	A
segala do kolen in je	bila	tako gosta, da se je nagibal	A
bredel po vodi. Trava je	bila	zrela in bi jo bilo treba	A
umaknili v sosedno vas, ki je	bila	na osvobojenem ozemlju	A
prikazala se je Tilčka;	bila	je v hlačah, na nogah	A
nepremično. Šele ko je	bila	Tilčka vštric njegovega	A
zamežikal. »Zakaj naj bi	bila	huda?« se je začudila	A
gladini pod mostom. Vas je	bila	tiha kakor še nikoli.	A
se je po nebu, a tam je	bila	sama gladka jasnina.Pogledal	A
steklenic, na drugem so	bila	teleta in prašiči, na	A
bolečino. Še nikdar ni	bila	pot tako dolga, a naposled	A
žarela je, čeprav je	bila	že ovenela.Znoj mu je	A
in zaprl oči. Hiša je	bila	že polna ljudi.Dedci so	A
oglasila potovka Katra, ki je	bila	zdaj že sedemdesetletna	A
izginil v temni veži. To je	bila	zadnja Matičeva preizkušnja	A
ni ugasnil in tišina je	bila	takšna, da je bilo slišati	A
Mati. Moja mati je	bila	Tolminka, kakor sem jaz	A
Tolminec. To se pravi, da je	bila	hribovska mati, kmetska	A
ni smejala. Bolna je	bila.	Poteze na obrazu so bile	A
pred menoj. Vsa bleda je	bila,	vsa izmučena od dolge	A
očetovem površniku je	bila,	svoje suknje ni imela	A
Moja mati je umrla.	Bila	je primorska mati in je	A
imel srečo. Lahko bi mu	bila	zgorela tudi hiša, saj	A
stala sredi vasi in je	bila	najsnažnejša hiša v fari	A
široko in glasno, skratka,	bila	sta imenitna človeka,	A
začela hoditi v šolo.	Bila	je majhna, drobna deklica	A
Strežkova »sreča« učitelju ni	bila	neznana in zato se je	A
v šoli. Drugi dan je	bila	nedelja.Klečal sem pred	A
deklice. Med njimi je	bila	tudi Tinka v lepi beli	A
stala trgovka Pavla, ki je	bila	hudomušna ženska.Rada	A
čečo; celo mama, kadar je	bila	dobre volje. Drugo	A
Šolska mladež se je	bila	takrat pri nas strogo	A
Ta razdelitev duhov je	bila	strastna in nepomirljiva	A
govoril profesor, »je	bila	po mnenju nekaterih učenjakov	A
s Tinko. Tinka pa je	bila	medtem že zrasla.Postala	A
stala pred menoj Tinka.	Bila	je v kratkem rožnatem	A
so ji drgetale, lica so	bila	rdeča. Pogledala me je	A
roditi otroka. Lahko bi	bila	umrla.Pravi čudež.«	A
na posteljo, dokler je	bila	še majhna in ni trgala	A
Bil je že mrak in vas je	bila	presenetljivo tiha.Na	A
21 . / . \/ . / vame.	Bila	je Sreča.Zazeblo me je	A
Strežkove hiše, ki ni	bila	več najsnažnejša na fari	A
Na koncu pisma pa je	bila	kakor vselej tudi to pot	A
nobene več. Sreča se je	bila	preveč razrasla, postala	A
Saj pravim, Sreča je	bila	zelo močna, kakor sem	A
rekel: No da, saj to je	bila	pravzaprav njena edina	A
vleče v vas. Toda, ker je	bila	hudomušna ženska, ga je	A
uradno čepico, ki se mu je	bila	zakotrljala po blatu in	A
Modrijanka. Nesrečna ženska je	bila	vidno okajena.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani