nova beseda iz Slovenije

'se je zdelo, da' (201-300)



     Pa se je zdelo, da je ne vidi.   A
     Danijelu se je zdelo, da sanja.  A
     Tildi se je zdelo, da je vedno enak.   A
     Ljudem se je zdelo, da gresta predaleč.   A
     Pécuchetu se je zdelo, da mora razložiti:   A
     Jerici se je zdelo, da je prava srednja pot.  A
     Winstonu se je zdelo, da mu zmrzuje drobovje.  A
     S teboj sem,« se je zdelo, da mu pravi O'Brien.  A
     Še Katri se je zdelo, da se je Bogataj spremenil.  A
     Winstonu se je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje.  A
     Vitezu Ahacu se je zdelo, da gleda ciganski tabor.   A
     Šimnu se je zdelo, da Tirtelj ne more več povedati.   A
     Pécuchetu se je zdelo, da je takšno delo izvedljivo.   A
     Meni se je zdelo, da sem ravno njegov glas slišala.«   A
     Winstonu se je zdelo, da ga dosega iz velike daljave.  A
     Mika 1 Gabriču se je zdelo, da ga je nekdo poklical.  A
     Jasnookemu se je zdelo, da že voha njih smrdljivo sapo.   A
     Lovretu se je zdelo, da jo razločno sliši: »Lovrè, nikar!  A
     Ko se je zdelo, da trdno stoji, je pričela megla razpadati.  A
     Materi se je zdelo, da je sinov obraz živalski in ostuden.   A
     Ceranskemu se je zdelo, da Terezi Rayeva zunanjost gotovo ugaja.  A
     Meni se je zdelo, da čujem otroški jok,« pravi Rojar in posluša.   A
     Že na prvi pogled se je zdelo, da pri vsem tem nima nobene besede.   A
     Sinu se je zdelo, da razkriva oče neko doslej še nepoznano nežnost.  A
     Winstonu se je zdelo, da je preteklo mnogo časa, preden je odgovoril.  A
     Kako hitro so se vrata za njo zaprla, se je zdelo, da je pozabil nanjo.   A
     Jelenu se je zdelo, da je Bela Ovca kljub vsemu le rekla pregrdo besedo.  A
     Toliko, da se je je dotaknil, se je zdelo, da se je zgrozila in otrpnila.  A
     Buda je strmel vanj hladno, nepremično, in se je zdelo, da se ne smehlja.  A
     Omarju se je zdelo, da s pojemajočo dnevno lučjo ginejo moči tudi Fatimi.   A
     Jeromu se je zdelo, da je v sanjah vstal, odprl okno in pogledal za njimi.  A
     Drevje se je razdelilo, in Jerici se je zdelo, da je stopila na mehko trato.  A
     Muzelj je molčal dolgo časa in gospodinji se je zdelo, da spi kakor po navadi.  A
     Nekaj v zvoku njegovega glasu se je zdelo, da pristavlja: »Ta prekleti bedak.«  A
     Ležala pa je mirno in nepremično kot živ kip in se je zdelo, da niti ne diha.   A
     Tedaj se je zdelo, da je ves dan presedel tam in da se sploh ni ganil nikamor.   A
     Marici se je zdelo, da je njegov obraz še bledejši in njegove oči še svetlejše.  A
     Bogataju se je zdelo, da tega ne govori Agata, ampak bitje s čisto drugega sveta.  A
     Pa se je zdelo, da si tudi ona tega ne želi in da je izgubljena v mislih kdo ve kam.  A
     Njej se je zdelo, da se mu je utrnila težka solza, ki je počasi polzela v sivo brado.  A
     Tildi se je zdelo, da še nikoli ni doživela tako lepega zadovoljstva kakor tisti dan.  A
     Oči so se mu zasvetile in Kekcu se je zdelo, da se zdaj zdaj vrže na svojo gospodinjo.  A
     Po stresljajih njegovega telesa pa se je zdelo, da v svoji notranjosti moli s Hudabelo.   A
     Agati se je zdelo, da nič več ne izprašujejo, ampak le dopovedujejo, kako sladak je počitek.   A
     Milka ji je donašala vodo in drva in še Milki se je zdelo, da je Marijanica prav dobre volje.   A
     Likarju se je zdelo, da ga povsod gledajo velike črne oči in kot jesenska ajda rjavobel obraz.  A
     Vendar se je zdelo, da se ta nesrečnica prav nič ne upira - je pripomnil Sir Francis Cromarty.   A
     Materi njeni se je zdelo, da je za svoja leta premrtva, drugi ljudje je pa niso mogli prehvaliti.  A
     Agati se je zdelo, da je kot priklenjena; bila je topa in gluha za vse, kar se je godilo okoli nje.  A
     To je neogibno,« se je zdelo, da govori njegov glas, »to moramo storiti in moramo biti nepopustljivi.«  A
     Naj bo, bom še počakal!« je zagodrnjal Bogataj in Hojkarju se je zdelo, da se je možakar čisto spremenil.   A
     Slišati je bilo kot pomirjujoča pesem in Jarimi se je zdelo, da vsa Dolina senc zveni v uglašenem napevu.   A
     Nama se je zdelo, da je kmetiška nejevolja pravična, in spomnila sva se, da sva tudi midva kmetiškega rodu.  A
     Vendar se je zdelo, da je sreča v resnici zapustila tistega, kateremu je vse do takrat tako zvesto služila.  A
     Ko sta šla iz kavarne, se je že nagibala noč, a njima se je zdelo, da sta komaj dobro stopila iz gledališča.   A
     Materi in hčeri se je zdelo, da ne pomeni to nič dobrega, da nekaj pripravlja in kuje, kar njima ne bo ljubo.   A
     Obema se je zdelo, da je to poseben slučaj, da je vstopil Hasan ravno v trenotku, ko sta govorila o izdajalcih.  A
     Omarju se je zdelo, da vidi tam svetilke ubežnih kristjanov, skrivajočih se v nevarnem, tujcu nedostopnem barju.  A
     Nasmejala se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni še nikoli do tistih dob tako prijazno in ljudomilo nasmehljala.   A
     Nasmejala se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni še nikoli do tistih dob tako prijazno in ljudomilo nasmehljala.   A
     Kar opijanil bi naju rad!« je začela mati in Agati se je zdelo, da se je spremenila in da ji njene oči nekaj skrivajo.  A
     Materi se je zdelo, da sliši pritajen glas; obstala je pred pragom, a tisti hip je prišel sem od hleva oče in jo zmotil.  A
     In že se je zdelo, da pobegnejo drug za drugim v dolino, a tedaj se vzpne na prste sam Muzelj, ki je prežal tam v ozadju.  A
     Zavila je v stran čez travo, kot bi se ga skušala znebiti, potem pa se je zdelo, da se je vdala v to, da ga ima ob strani.  A
     Poznam te,« se je zdelo, da govorijo, »vidim skozte, čisto dobro vem, zakaj nisi šel gledat, kako so obešali tiste ujetnike.«  A
     Reji se je zdelo, da izgublja tla pod nogami, poljub se ji je zdel kot električni sunek, ki se ji je razgomazel po vsem telesu.  A
     Včasih se je zdelo, da zanemarja vse svoje mnoge opravke, pozablja na potrebne obzire in se kar samo opijanja v svojem velikem grehu.  A
     Drvarja nista več spregovorila, obema je bilo tesno pri srcu in obema se je zdelo, da se duhovnik pri Kozomolcu mudi že celo večnost.   A
     Gaji se je zdelo, da se je njegov pogled dlje časa zadržal na njenem čelu, ki je nosilo znamenje jalovosti, in zato je pogledala v tla.   A
     Omarju se je zdelo, da je okoli njegove duše noč temnejša kakor v najglobljem gozdu čedalje bolj se je gostila belo siva megla nad barjem.   A
     Bilo je zaradi vzdušja hokejskih igrišč, mrzlih kopeli, skupinskih izletov in splošne čistosti mišljenja, ki se je zdelo, da ga nosi s seboj.  A
     Bouvardu in Pécuchetu se je zdelo, da bi se jima morali zahvaliti za darilo, vsaj namigniti na to, in to sta zaupala Favergesu in zdravniku.   A
     Govoril je mehko in sladko in Agati se je zdelo, da ni tako grd, kot se ji je nekdaj dozdevalo, vendar jo njegove besede niso mogle prepričati.  A
     Gostom se je zdelo, da sta si s sinom zelo podobna, gospa Bordinova je pogledala Bouvarda, potem pa dodala, da je moral biti zelo čeden moški.   A
     Bile so razsežne, jasne sanje, v katerih se je zdelo, da se je razgrnilo pred njim vse njegovo življenje kot pokrajina na poletni večer po dežju.  A
     V bleda ozka lica mu je stopila kri, črne oči so se mu razvnele in organistu se je zdelo, da spominja vsa njegova oseba na sliko svetega Alojzija.  A
     Iz vagonov so se preselili v poboljševalnico na Selu in tako se je zdelo, da bodo s svojim šotorom ostali na Rahnetovem zemljišču za vse večne čase.  A
     Gizela je živela daleč od mene, meni se je zdelo, da živim še dlje od nje, leta so mejila minulost od sedanjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo spremenilo.  A
     Gizela je živela daleč od mene, meni se je zdelo, da živim se dalje od nje, leta so mejila minulost od se danjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo izpremenilo.   A
     Še konzul se je nasmehnil, ko jo je zagledal in grofu Majnhardu se je zdelo, da se Ottobone smehlja Katarini tako, kakor so se trojanski starci smehljali lepi Heleni.  A
     Vila ji je priletela naproti, vsa sijoča in lepa, Lizi pa se je zdelo, da je kakor starka, ki ji je v gozdu prinesla jagod in ji povedala o labodih z zlatimi kronami.   A
     V samostanu ga ni nihče pogrešal, saj se je tam zdaj kar trlo ljudi, Matiji pa se je zdelo, da je pametneje, če ne pride na dan, dokler ne ve, kaj se je v samostanu zgodilo.   A
     Meni se je zdelo, da dolgo odlašanje z zadnjo spravo bi res ne bilo pametno, ker vsaka beseda, ki se je votla in tiha iz globokih prs prisilila, me je nasprotnega prepričala.   A
     Tudi njej se je zdelo, da ga ima šele zdaj prav presrčno rada in bi mu ne mogla odreči prav ničesar, in da je bilo vse, kar je bilo prej, sama otročarija, prava nesmiselnost.   A
     Nekoč, ko sta se srečala na hodniku, ga je postrani na hitro ošinila s pogledom, ki se je zdelo, da prodira naravnost v njegovo notranjost in ki ga je za hip napolnil s črno grozo.  A
     In res se je zdelo, da sedi na strehi samotne koče velika sova in poje, poje grozno pesem v molčečo noč: »Tevjém-tevjém-uhú ... « Bedanec je pritekel h Kekcu in ga je zgrabil za rame.   A
     Od nekod je prihajalo neko čudno, zamolklo šu . / . / stran 9 . / menje in Kekcu se je zdelo, da vrši mogoče tam doli nad gozdom silen veter in pripogiblje težke vrhove orjaških smrek.  A
     Tisto, kar ga je na njem privlačilo, ni bila toliko lepota kot vzdušje, ki se je zdelo, da ga je stvar imela v sebi s tem, da je pripadala neki popolnoma drugačni dobi, kot je sedanja.  A
     Dekleta, ki so ga na poti v tovarne srečavale, so se z dopadenjem ozirale nanj in menda prav vsaki se je zdelo, da bi ne bilo napačno, če bi tak fant prišel zvečer trkat na njeno okno.   A
     Besede kot na primer veseljakamp (taborišče za prisilno delo) in Minimir (ministrstvo miru, to je ministrstvo vojne) so pomenile skoraj natančno nasprotje tega, kar se je zdelo, da pomenijo.  A
     Spodaj na ulici so vrtinci vetra sukali prah in kose papirja in čeprav je sijalo sonce in je bilo nebo živo modro, se je zdelo, da ni barve nikjer drugje kot na plakatih, ki so bili prilepljeni vsepovsod.  A
     Bila je šele enaindvajset let stara, bolj močnega nego šibkega telesa, obraz najblažji oval, krasni svilnati lasje, oči v srce človeku segajoče, sicer pa nekako zarjavelo gladko lice, kakor se je zdelo, da pristoji temu obrazu.   A
     Opisala mu je, kot da bi sama videla ali občutila, kako je Katarinino telo otrpnilo, brž ko se ga je dotaknil, pa način, ko se je zdelo, da ga še vedno odriva od sebe z vso močjo, celo ko so bile njene roke tesno ovite okoli njega.  A
     Ostudna ekstaza strahu in maščevalnosti, želja po ubijanju, mučenju, mečkanju obrazov s kovaškim kladivom, se je zdelo, da plava nad vso skupino ljudi kakor električni tok in spreminja vsakogar, tudi proti njegovi volji, v spačenega, vreščečega blazneža.  A
     Morda je sklenil, da te poklice še to uro, morda čez dan, dva in ti boš krivicami obložen stopil pred njegovo obličje, mu s krivicami obložen stopil pred njegovo omizje, zavrženec!« mu je pridigoval neznan glas in Bogataju se je zdelo, da mu vrta prav po možganih.   A
     Matija je bil seveda jako zadovoljen s tem, kar je izvedel, kajti njemu se je zdelo, da bi Rovan popolnoma prav storil, če bi začel z vojvodinjo za nekaj časa ljubezen, češ da bi to Rovanu gotovo prineslo veliko korist, grofico Heleno pa zaradi tega še vedno lahko vzame.   A
     Vsa soteska se je napolnila s strašnim glasom, in človeku se je zdelo, da je prihrumelo iz črnih prepadov sto in sto pošasti, ki rjovejo po Planici in hočejo raztrgati druga drugo ... Gabu so se od strahu naježili lasje, srce mu je zastalo in drugega ni vedel storiti, kakor da si je z rokami zatisnil ušesa.  A
     V tem trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila v globoko, počasno, ritmično skandiranje »V‐B!... V‐B!... V‐B!...,« znova in znova, zelo počasi, z dolgim premorom med V in B - težak, mrmrajoč, na neki čuden način divjaški šum, v ozadju katerega se je zdelo, da je moč slišati topotanje bosih nog in udarjanje tamtama.  A
     Tudi Perunu se je zdelo, da ni vse, kakor bi moralo biti; vajen je bil videti jih glasne in vesele, prizadejal si je mnogo z lajanjem, skakanjem in dobrikanjem, da bi jih oživil, zdeli so se mu tako čudni, tako pusti kakor nikoli poprej; zastonj so bile vse blagovoljne prizadeve zveste živali; nocoj ni nič početi s temi ljudmi, jutri bo že zopet drugače!   A
     Birič je začel mazati z močno leskovo palico; pri vsakem udarcu je nekoliko zategnil in po vsakem udarcu je nekoliko premolknil: ko je prvič primazal, se je zdelo, da se je palica prijela Metinega telesa in da ga vleče kvišku, pri drugem udarcu in pri tretjem se je videlo le še nalahno drgetanje mesa in kože, pri naslednjih udarcih pa je bila golota že bolj podobna komaj vidno kipečemu testu.  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA