A še preden je utihnil jek, se je oglasilo sem od gručevja divje rjovenje. Vsa soteska se je napolnila s strašnim glasom, in človeku se je zdelo, da je prihrumelo iz črnih prepadov sto in sto pošasti, ki rjovejo po Planici in hočejo raztrgati druga drugo ... Gabu so se od strahu naježili lasje, srce mu je zastalo in drugega ni vedel storiti, kakor da si je z rokami zatisnil ušesa. Še tesneje se je stisnil k mrzli steni, pa si ni upal odpreti oči, da pogleda in vidi, kdaj se mu približajo grozne pošasti ...