Bila je polna vdanosti, kakor vsaka čuvstvena in ljubeča žena, ki misli v svoji neskončni požrtvovalnosti, da bi se brez njene ljubezni zrušil svet. Tudi njej se je zdelo, da ga ima šele zdaj prav presrčno rada in bi mu ne mogla odreči prav ničesar, in da je bilo vse, kar je bilo prej, sama otročarija, prava nesmiselnost.
V globoki ljubezni kakor ob tihi molitvi ga je hrepeneče gledala v sijajoče oči.