mirodolske,mirodolskega,mirodolskem,mirodolskemu,mirodolski* (169)

skoraj ločimo od družine	Mirodolske;	kaj bi se dalo zanimivega	A
našega prijatelja gospoda	Mirodolskega	šla je po vsej okolici	A
kakor je bilo na vrtu	mirodolskega	gospoda.Noben gospodar	A
pomagačev. Vrt gospoda	Mirodolskega	bil je pravo zbirališče	A
glavnih posebnosti gospoda	Mirodolskega	bilo je srčno veselje	A
da je bilo po gospoda	Mirodolskega	vrtu vse polno življenja	A
narodoljubu. Gospoda	Mirodolskega	domovje bilo je na severni	A
bil je imovina gospoda	Mirodolskega,	polje do vélike vode vse	A
pravega imena, sploh samo	mirodolskega	gospoda; in tudi mi, dasi	A
bodemo vedno samo gospoda	Mirodolskega.	Dasi tako radi ustrežemo	A
popisovali hčer gospoda	Mirodolskega.	Glasovita je bila lepota	A
ljudje o hčerkah gospoda	Mirodolskega:	»Zora je kakor Mati božja	A
ni bila slabost gospoda	Mirodolskega,	vendar ne dal bi si bil	A
dobro je poznal gospoda	Mirodolskega;	hudo bi se mu bil zameril	A
bil novi gost gospoda	Mirodolskega,	ne po obleki ne po obličju	A
Mirnem dolu, razen gospoda	Mirodolskega	in njegovega gosta.Zastonj	A
jutro je bil pa gospoda	Mirodolskega	gost pokonci, ko se je	A
razmere v hiši gospoda	Mirodolskega.	Tega pa ni nikakor hotel	A
razveseljevalo gospoda	Mirodolskega,	ki se je lahko smejal	A
strah je bilo gospoda	Mirodolskega,	ko ga je slišal tako krivoversko	A
pesnik ljubljenec gospoda	Mirodolskega.	»Pogreta jed, nič izvirnega	A
morebiti kdo mislil. Gospoda	Mirodolskega	gozd ni bil zanemarjen	A
čudno to početje gospoda	Mirodolskega;	ni si mogla kaj, da bi	A
dovolj podpore od gospoda	Mirodolskega,	kateri ga je ljubil kakor	A
se vstopi pred gospoda	Mirodolskega	in začne: »Gospod!Prijateljstv	A
razgrajanje, tako da se gospoda	Mirodolskega	dom ni skoraj po pravici	A
bil naredil za »kneza	Mirodolskega	in vojvodo Tihodolskega	A
imeli so oni pri gospodu	Mirodolskem	vedno pripravljeno hrano	A
in zavetje pri gospodu	Mirodolskem.	Ena izmed glavnih posebnosti	A
III Lep večer je bil na	Mirodolskem	domu.Na vrtu v zelenem	A
studenec, ki je tekel po	mirodolskem	vrtu.Na gornji strani	A
jasni jesenski dnevi. Na	mirodolskem	vrtu so cvele cvetice	A
iskal tolažbe; pri gospodu	Mirodolskem	in hčeri njegovi, ki sta	A
bil sedaj pogled po vrtu	mirodolskem;	jesen je bila zapustila	A
stran 216 . / XVII Na	mirodolskem	vrtu je stal voz repe	A
pogovore kdaj nesel gospodu	Mirodolskemu	na uho; prehudo bi bili	A
se ni bilo bati gospodu	Mirodolskemu	onih pustih ljudi, ki	A
bi rad. Tudi gospodu	Mirodolskemu	je bilo časi kreniti malo	A
Soseda je bila gospodu	Mirodolskemu	gospa Jarinova. Na vzhodni	A
Zoro in Bredo, gospodu	Mirodolskemu	in Radovanu poda roko	A
navadi. Roko poda gospodu	Mirodolskemu	in Bredi, zadnjič Zori	A
Sedaj je bila gospodu	Mirodolskemu	neizogibna dolžnost, povabiti	A
s svojo teto. Gospodu	Mirodolskemu	ni mogel prehvaliti lepega	A
Korenine so bile gospodu	Mirodolskemu	posebno ljube, ako je	A
Ko se je zdelo gospodu	Mirodolskemu,	da je drv dovolj namesenih	A
zato se je čudil gospodu	Mirodolskemu,	da ga tako gleda. »Ne	A
Josip Stritar: Gospod	Mirodolski	Virtualna slovenska	A
si je ustvaril gospod	Mirodolski.	Ne da bi bila hiša bogve	A
zadovoljnosti, da je gospod	Mirodolski	mnogo predrago kupil hišo	A
ko bi bil hotel gospod	Mirodolski	stiskati svojega prednika	A
kupa. A tak ni bil gospod	Mirodolski.	Dal mu je toliko, da je	A
kjer se je naselil gospod	Mirodolski;	a očitati mu je bilo vendar	A
namene je imel gospod	Mirodolski:	vino je hotel delati iz	A
hudobni jeziki; gospod	Mirodolski	je vse voljno trpel, četudi	A
njim. Nerad je gospod	Mirodolski	govoril o tem čudežu.	A
zlasti pozimi. Gospod	Mirodolski	namreč je imel za svojo	A
Ni imel torej gospod	Mirodolski	pravice, ponosen biti	A
noge ni stopal sam gospod	Mirodolski!	Prvi se je zjutraj Kokodinov	A
ali pa tudi: stopa kakor	mirodolski	petelin. Ako se nam je	A
postavil šotor gospod	Mirodolski.	Dolinica ne preširoka;	A
njegovo! Srečni gospod	Mirodolski!	Preden je prišel gospod	A
Preden je prišel gospod	Mirodolski	v te kraje, dolinica,	A
priljubil, kakor nam, gospod	Mirodolski;	da bi ga prijazno spremljali	A
bil in kaj je bil gospod	Mirodolski.	* Kaj je sreča človeška	A
Dobro srce je imel gospod	Mirodolski	in mirno vest, ki mu ni	A
zdrave.« Oj srečni gospod	Mirodolski!	Zmeren v mladosti, delaven	A
bi bil tudi imel gospod	Mirodolski	to žalostno vero, ni se	A
nisva videla? Kaj gospod	Mirodolski?	Ali vas je obiskaval?«	A
bezni, sedel je gospod	Mirodolski	z mladim prijateljem svojim	A
vstal je vendar gospod	Mirodolski	ter peljal svojega gosta	A
ustavljam se,« začne gospod	Mirodolski	po kratkem molčanju,	A
katere je blagodušni gospod	Mirodolski	z nekako nenavadno živahnostjo	A
. / IV »Samí, gospod	Mirodolski,	samí?« »Sam, gospod župnik	A
Norčujete se, gospod	Mirodolski!	Precej enoliko let imava	A
lase!« Imel je gospod	Mirodolski,	kar smo morebiti pozabili	A
« govori dalje gospod	Mirodolski,	»sneg priča, da je zima	A
posebno pametno zdi, gospod	Mirodolski?	Da ste tako o pravem času	A
»Bog vas živi, gospod	Mirodolski,	in daj tak pokoj vsem	A
poštena zarotba, gospod	Mirodolski!	Bog nam daj obilo takih	A
Kaj pravite, gospod	Mirodolski?	« »Nič novega mi niste	A
Krepko stisne gospod	Mirodolski	svojemu prijatelju roko	A
potem povzame gospod	Mirodolski	zopet besedo: »Lep je	A
zmajeval glavo, »oho, gospod	Mirodolski!	Tako torej?	A
sedaj. To ni lepo, gospod	Mirodolski;	vsaj povedati tega ni	A
a vprašam vas, gospod	Mirodolski,	kdaj se je katera svetnica	A
je ravno stopal gospod	Mirodolski	proti vrtnim vratom, da	A
pogledu spozna umni gospod	Mirodolski,	da mu niso prinesli mrliča	A
Koga kličete?« vpraša ga	Mirodolski,	ki pride s kozarcem v	A
vpraša ga vznemirjen gospod	Mirodolski.	»Že dobro, že dobro!«	A
pomiri in potolaži gospod	Mirodolski.	Čez nekaj časa začne zopet	A
nagovori ga ginjen gospod	Mirodolski;	»tolažil vas ne bom; kdor	A
med vrati stoječ, gospod	Mirodolski	ta čudni prizor; solza	A
Priljuden mož je bil gospod	Mirodolski.	Ni se mu moglo očitati	A
Radovan lovit, gospa,	Mirodolski,	Zora in Breda pa gledat	A
kobilic po polju; sam gospod	Mirodolski	je smel sedeti nad potokom	A
znal biti časi gospod	Mirodolski.	»Gospa, vi štiriindvajsetkrat	A
res,« spregovori gospod	Mirodolski,	»vse, kar je res, gospa	A
tako ljubeznivi, gospod	Mirodolski?	Gola zavist vas dela ljubezniv	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani