strašán (15)

Glej! iz očí ‒ pogled	strašán!	Ognjen plamen ji šviga	A
ti pogled je temán in	strašán?	Saj nisem te videla leto	A
Počakaj le malo, sodnik	strašán!	Da gledam vsaj enkrat	A
kerváv se vlíje! Hu! hu!	strašán	pogled! (Elektri, ki ga	A
naselím, grob meni ni	strašán,	skrbnó okrog ga ogradim	A
prošnje te ne čuje; vihar	strašán	čez drn in strn grmé prihruje	A
žuga vihar grozán, vihar	strašán;	prihrúmel z gorskega bo	A
narasti, vzkipi v tok	strašán!	Ne stiskaj v meje se bregov	A
tod. Koj bomo pa oblak	strašán	ob uri hudi mi; sovražni	A
grozeč. V očeh se mu ogenj	strašán	užiga, kot nočni požar	A
to čut je bil sladak in	strašán	obenem. Mihov je legel	A
govorice, nekako temen in	strašán,	tako da je mladeniča malo	A
tako delal in ne drugače.	Strašán	je bil odgovor: »Človek	A
fronti Vihar grozán, vihar	strašán	... gorjé, da daleč ni	D
narasti, vzkipi v tok	strašán!	Seveda je tako pesnil Simon	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani