marjanic* (415)

ki so ji rekli »kratka	Marjanica«	, če ne bi hotela posredovati	A
pisala prelepa pisma.	Marjanica	je stanovala v veliki	A
svojim detetom. »Kratka	Marjanica«	, to ubogo, pohabljeno	A
pa si je tudi kratka	Marjanica	vtepla v glavo, da ji	A
svoje želje s pestjo.	Marjanica	je tekla na policijo,	A
ki jo prvi pih ugasi.	Marjanica,	njegova mama, je stala	A
bi dobil tako pismo. O,	Marjanica	je znala pisati! Kocmurjeva	A
sprejema, sedla je in kratka	Marjanica	je nadaljevala: »Gospa	A
Glejte,« se je začudila	Marjanica,	»pa sem mislila, da jih	A
me uslišali.« Kratka	Marjanica	je skromno nagnila glavo	A
pustite!« je prekinila	Marjanica	presenečeno prosilko.	A
prihiteli k vozičku; kratka	Marjanica	ga je gugala in poleg	A
je posloviti. Kratka	Marjanica	pa je zroč na svoje dete	A
moje besede!« je rekla	Marjanica	in nekaj čudnega ji je	A
kakor je prerokovala	Marjanica.	« Kocmur se je bridko zasmejal	A
ki ji pravijo kratka	Marjanica,	mi je polagala kvarte	A
Počakaj, Fuksa,« je velela	Marjanica	in skočila z voza.»Tu	A
»Dajva najprej tvoje,	Marjanica.	Bolj tršati so.«	A
strl!« ga je ozmerjala	Marjanica.	Nejc je pa v njenem smehu	A
drug za drugim. Seveda	Marjanica	z rdeče obrobljenim komatom	A
do vrha Stola. Menda	Marjanica	tudi. Pri zadnji vožnji	A
Prekvata reč, to je vožnja,	Marjanica,	« je počil Nejc z bičem	A
repe izpod Stola. Kajne,	Marjanica?	« »Seveda jih bova,« se	A
sproti ugašala in mu je	Marjanica	obetala, da mora prinesti	A
napregli. Seveda Nejc in	Marjanica	tudi.Prvi dan, ko ni bilo	A
da ne more po drva.	Marjanica	ga je spremila na prag	A
Izročijo mi!« Čutil je, da je	Marjanica	vsa vztrepetala; on pa	A
Nesreča, da vsa vas joka! ‒	Marjanica	se je ubila, Šmonova!	A
premagale in jo pahnile.	Marjanica	je planila na hlode ‒	A
kobila vznak v grmovju,	Marjanica	v snegu vsa v krvi.Ob	A
« je vprašala Anica.	Marjanica	ni odgovorila.	A
Kaj?« je vprašala sedaj	Marjanica.	»Na dvorišču je	A
kuhe,« je čebrljala dekla	Marjanica,	vrteča se po kuhinji,	A
besedami se je obrnila	Marjanica	proti Anici, ki je pila	A
je povzela zopet besedo	Marjanica.	»Sem malo gluha, to se	A
In te Neže,« je hipoma	Marjanica	izpremenila vsebino govora	A
»Kajpak, da sem jo,	Marjanica,	« se je šalil fant. »V	A
»A tako!« je dejala	Marjanica,	»da sedi.In doma je toliko	A
« »Le sama mu povej,	Marjanica,	« je odvrnil dobrodušno	A
« je razumela napačno	Marjanica,	»naj le bo, naj le sliši	A
vsula otrobi v posodo.	Marjanica	je pristopila k nji in	A
Seveda,« je prikimala	Marjanica,	»za dvakrat seveda!«Nato	A
seveda!« Nato je zmešala	Marjanica	krmo in hotela prijeti	A
« »Kaj?« je vprašala	Marjanica,	in ko je prijela Anica	A
»Zdaj boš pa gospa,	Marjanica.	Sama nevesta ti pomaga	A
desnega ušesa odzvala	Marjanica,	»ti bi še psa pahnil nazaj	A
prav dovolj,« je sopihala	Marjanica.	»Saj težko ni	A
Reže, reže,« je doumela	Marjanica.	»Pa po zimi, po zimi je	A
in srbi in ščiplje.« In	Marjanica	je strahoma pogledala	A
vljudnimi priimki je govorila	Marjanica	z njimi.Nato pa se dvignila	A
je rekla?« je vprašala	Marjanica.	»Kaj neki bo rekla	A
ti jih dala,« je vikala	Marjanica.	»Pet si jih dala	A
»Kaaj?« je zatulila	Marjanica	posluživši se desnega	A
božji, ste slišali?« »	Marjanica!	« je bilo čuti iz sobe	A
sobe, in v hipu se je	Marjanica	umirila.Ta hip je prišel	A
bilo čuti drugikrat: »	Marjanica!	« »Ali mene hoče	A
mene hoče?« je vprašala	Marjanica	Jurija in Anico.	A
škodoželjno prikimala Neža.	Marjanica	je šla v vežo in onstran	A
mogoče,« se je začudila	Marjanica.	»Pa je,« je sitnost	A
vstopila Katra in za njo	Marjanica.	»Nekam prehlajena	A
predobro,« je govorila	Marjanica	in niti pogledati si ni	A
vpijete. Zapomni si ti,	Marjanica,	da ne misli, da smo vsi	A
s posodo. »Kaj pa ti,	Marjanica,	« se je obrnila nato Katra	A
desno uho prisluškujoča	Marjanica.	Katra pa je stopila na	A
sama, dokler ni prišla	Marjanica	z obelo in se nato vrnila	A
Anica. Tedaj je vstopila	Marjanica.	Katra je potegnila Anici	A
obelo,« se je pritaknila	Marjanica,	»pa sem urezala nekaj	A
nič.« »Kaj?« je klicala	Marjanica	za odhajajočo. »Zdaj pa	A
vi gluha,« je očitala	Marjanica.	Anica ji je obrazložila	A
»Kaj?« se je začudila	Marjanica,	»ne bosta jedla, ne bosta	A
je še glasneje zgražala	Marjanica,	»tako, tako.Z doma gresta	A
vino.« »Lepo te prosim,	Marjanica,	« je prosila Anica, »govori	A
modro in pomežiknil Anici.	Marjanica	pa se je ustopila predenj	A
poslužuje desnega ušesa	Marjanica,	»očistila bom krompir	A
Anica!« »Kaj?« ni slišala	Marjanica.	»No, Anica,« je	A
imam mastne roke, naj te	Marjanica.	« »Ti me boš, Anica	A
nerodni!« se je začudila	Marjanica,	»vi nesrečni otrok, kako	A
morete tako vrezati.«	Marjanica	je hitela povezovat krvaveči	A
je vprašala usmiljeno	Marjanica.	»Boli, boli!«	A
se ji nasmihala, ko je	Marjanica	hvalila njeno marljivost	A
žalostno, da je končno še	Marjanica	izgubila dobro voljo in	A
voljo in umolknila, srečna	Marjanica	vpričo nesrečne neveste	A
zakaj prišla je bila	Marjanica	in govorila po svoji preprosti	A
in jo burno vprašala: »	Marjanica,	ali je to lice, ali to	A
desno uho ujela vprašanje	Marjanica,	»saj imate oči, to je	A
hotela dokazati, da je	Marjanica	zmaj, ki ljudi ubija in	A
paznico v Begunje, nakar je	Marjanica	čisto resno dostavila	A
stranki nespravljeni razšli.	Marjanica	je postala na vratih v	A
preslišala z desnim ušesom	Marjanica,	ali da vsaj nekaj odgovori	A
pogan,« je sedaj razumela	Marjanica.	»In zakaj no, zakaj bi	A
»Tomaž?« je vprašala	Marjanica.	»Goldinar,« je	A
odvrnil tožno Luka. Najbrže	Marjanica	ni razumela moža.Zato	A
Kakor hočeš,« je mrmrala	Marjanica,	»še rad bi ga, pa ga ne	A
da se ji roke tresejo.	Marjanica	jo je skušala oživiti	A
vem nekaj!« je odvrnila	Marjanica,	ki se je bila privadila	A
strinjal. Na to se je še	Marjanica	domislila, da ji je že	A
predlog odkloniti, in	Marjanica	je bila celo toliko nevljudna	A
Begunje za paznico, in je	Marjanica	nato pripomnila, da se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani