mobil (351-400)

351. tŕčiti -im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|; poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|; trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati; trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|; trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila
352. tríkolésen -sna -o (ı̑ẹ̑) tríkolésni -a -o (ı̑ẹ̑) ~ avtomobil
353. trívráten -tna -o (ı̑á; ı̑ȃ) trívrátni -a -o (ı̑á; ı̑ȃ) ~ avtomobil
354. tŕk ¹ -a m, pojm. (ȓ) ~ na vrata; ~ avtomobilov
355. tŕkniti -em dov. tŕknjen -a (ŕ ȓ) Samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; trkniti koga/kaj Oven ga je hotel ~; ~ sošolca s komolcem; trkniti kaj ob kaj ~ jajce ob mizo; Krogla je trknila ob kegelj; trkniti na kaj ~ ~ okno; trkniti po čem s prstom ~ ~ mizi; trkniti z/s kom/čim ~ z nevesto tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|
356. trobílo -a s (í) zvoki trobil; neobč. ~ avtomobila hupa; člov., slabš. ~ pisateljevih idej |glasnik, razširjevalec|
357. trobíti in tróbiti -im nedov. tróbi -te in -íte, -èč -éča; tróbil -íla, tróbit, tróbljen -a; tróbljenje; (tróbit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) naučiti se ~; Lovec ~i; trobiti kaj Trobentač ~i zbor; slabš. ~ laži |glasno širiti|; trobiti na kaj ~ ~ rog, trobento; trobiti v kaj ~ ~ rog; poud. ~ ~ isti rog z drugimi |v vsem jim pritrjevati|; trobiti komu/čemu ~ nasproti vozečim avtomobilom
358. tróblja -e ž (ọ̑) trobiti na ~o; ušesna ~; neobč. avtomobilska ~ hupa
359. tú posnem. medm. (ú/ȗ) Ustavil je avtomobil in zatrobil: ~, ~; ~, ~, je bilo slišati ladijsko sireno
360. ubíti ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti| ubíti se ubíjem se (í ı̑) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
361. ukléščen -a -o (ẹ̑) ~a roka; poud. biti ~ med razbitine avtomobila |uklenjen| ukléščeni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a kila ukléščenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
362. ukráden -a -o (ȃ) Ta avtomobil je ~ ukrádeni -a -o (ȃ) vrniti ~ denar ukrádeno -ega s, pojm. (ȃ) vrniti ~ ukrádenost -i ž, pojm. (ȃ)
363. umakníti in umákniti -em dov. umákni -te in -íte; umáknil -íla, umáknit, umáknjen -a; umáknjenje; (umáknit) (í/ı̑/á á) koga/kaj ~ avtomobil s pločnika; ~ otroka s prepiha umakníti se in umákniti se -em se (í/ı̑/á á) komu/čemu ~ ~ drvečemu avtomobilu; Jeza se je umaknila prijaznosti; ~ ~ starejšemu; umakniti se pred kom/čim ~ ~ ~ dežjem pod streho
364. umíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; umíkanje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ bolnike na varno; ~ mize umíkati se -am se (í ı̑; ı̑) komu/čemu ~ ~ avtomobilom; ~ ~ mimoidočim; Voda se je začela umikati |je začela utekati, upadati|
365. uníčen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ avtomobil; poud. biti čisto ~ |izčrpan| uníčenost -i ž, pojm. (ı̑)
366. ustavljáč ¹ -a m z -em člov. (á) ~i avtomobilov ustavljáčka -e ž, člov. (á) ustavljáčev -a -o (á)
367. utêči utêčem dov. utečèn -êna; utečênje; drugo gl. teči (é) kaj ~ motor avtomobila; neobč. uteči komu/čemu ~ padajočemu kamenju izmakniti se; ~ zasledovalcem uiti; neobč. uteči pred kom/čim ~ ~ nevihto umakniti se; neobč. Voda je utekla s poplavljenih območij odtekla utêči se utêčem se (é) neobč. Voda se je utekla; Proizvodnja se je utekla |poteka brez zastojev|
368. uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ı̑ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)
369. varčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; varčevánje (-àt) (á ȗ) za kaj ~ ~ avtomobil; varčevati pri kom/čem ~ ~ hrani; varčevati z/s čim ~ z denarjem
370. vážiti se -im se nedov. -èč se -éča se; váženje (á ȃ; ȃ) sleng. bahati se, postavljati se: pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ prijatelji z novim avtomobilom
371. vdirálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ v avtomobile vdirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vdirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
372. vdírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vdíranje (í ı̑; ı̑) Tatovi ~ajo v avtomobile; poud. Skozi okno ~a smrad |prihaja|; vdirati kaj ~ vrata
373. vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata
374. vodílo -a s (í) življenjsko ~; ~ iz plastike; neobč. ~ avtomobila krmilo
375. volán ¹ -a m (ȃ) ~ avtomobila; poud. dvajset let sedeti za ~om |biti (poklicni) voznik|
376. vólvo -a, ^○-ta m, tudi živ. (ọ̑) |avtomobil|
377. vóz -á m -u/vôzu -- -u/vôzu -om; dv. -ôva -ôv tudi -á -ôv -éma -á -éh -éma; mn. -ôvi -ôv tudi -jé vóz -ém -é -éh -mí (ọ̑ ȃ) napreči ~; peljati se na ~u; ~ sena; neobč. rešilni ~ rešilni avtomobil; publ. usmeriti gospodarski ~ gospodarski potek, razvoj; poud. To pa je ~ |dober avto|
378. vozáriti -im nedov. vozárjen -a; vozárjenje (á ȃ) kaj neobč. ~ blago iz Trsta na Dunaj voziti, prevažati; poud. ~ avtomobil |voziti| vozáriti se -im se (á ȃ) poud. Vsak dan se ~i okrog |se vozi|
379. vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ı̑ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi vozíti se vózim se (í/ı̑ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
380. vpláčati in vplačáti -am dov. vpláčanje; drugo gl. plačati (á/á á) kaj ~ prvi obrok; vplačati za kaj ~ ~ novi avtomobil
381. vplačílo -a s, pojm. (í) ~ avtomobila; števn. sprejemati ~a
382. vtísniti -em dov. vtísnjen -a; vtísnjenje (í ı̑) kaj v kaj ~ okrasek v maslo; ~ vrata avtomobila pri trčenju; vtisniti komu/čemu kaj publ. ~ deželi drugačen pečat dati; poud. ~ otroku kaj v glavo |povzročiti, da ostane kaj v njegovi duševnosti| vtísniti se -em se (í ı̑) v koga/kaj Kamenje se ~e v podplate; poud. Ta podoba se je vtisnila vanj |je ostala v njegovi duševnosti|; vtisniti se komu v kaj poud. Dogodek se mu je vtisnil v spomin |si ga je zapomnil|; Pokrov avtomobila se je pod težo vtisnil
383. vulkanizíran -a -o (ı̑) vulkanizírani -a -o (ı̑) ~a avtomobilska guma; ~a obutev vulkanizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
384. vzdrževalnína -e ž (í) pobirati ~o; ~ za avtomobil
385. vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti| vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti
386. vzmetèn -êna -o in vzméten -a -o (ȅ é é; ẹ̑) mehko, trdo ~ avtomobil vzmetênost -i in vzmétenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)
387. vzmetênje -a in vzmétenje -a s, pojm. (é; ẹ̑) ~ avtomobilov; skup. poškodovati ~
388. vzporedíti -ím dov. vzporêdi -íte; vzporédil -íla, -ít/-ìt, vzporejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑; í) koga/kaj z/s kom/čim med vožnjo ~ svoj avtomobil z drugim; neobč. ~ podatke med seboj primeriti; neobč. vzporediti koga/kaj komu/čemu ~ svoje delo najboljšemu primeriti
389. vžgáti ¹ vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh| vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|
390. WÁP WÁP-a tudi WÁP -- [vap] m (ȃ; ȃ) |sistem za prenos podatkov prek mobilnega telefona|
391. zadrčáti -ím dov. zadrčánje; drugo gl. drčati (á í) Avtomobil je zadrčal po cesti; redk. zadrčati komu spodrsniti zadrčáti se -ím se (á í) star. zadrsati se
392. zagozdèn -êna -o in zagózden -a -o (ȅ é é; ọ́; ọ̑) ostati ~ v razbitinah avtomobila zagozdênost -i in zagózdenost -i ž, pojm. (é; ọ́; ọ̑)
393. zaklénjen -a -o (ẹ́) ~ avtomobil; rač. ~a datoteka nedostopna zaklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
394. zakupíti in zakúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ı̑/ú ú) kaj ~ celo stran časopisa zakupíti se in zakúpiti se -im se (í/ı̑/ú ú) redk. ~ ~ pri avtomobilu |zmotiti se pri nakupu|
395. zaletávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zaletávanje (ȃ) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; poud. ~ ~ ~ program stranke |izražati pomisleke glede programa|; ~ ~ z avtomobili; poud. Ne zaletavaj se, temveč dobro premisli |ne prenagli se|
396. zaletèn -êna -o (ȅ é é) ~ avtomobil poškodovan v prometni nesreči zaletênost -i ž, pojm. (é)
397. zaména -e ž (ẹ̑) najti ~o za pokvarjeni avtomobilski del; pojm., redk. ~ denarja zamenjava; narediti uslugo v ~o za pridobitev pravice
398. zamêsti -mête tudi zamêsti -mêde dov. zametênje tudi zamedênje; drugo gl. mêsti 2 (é; é) koga/kaj Avtomobil je zametlo; V gorah jih je zametlo; os. Sneg je zametel ceste
399. zamétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamétanje (ẹ̑) koga/kaj Sneg ~a avtomobile
400. zametèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ avtomobil; Bila sta ~a v koči zametênost -i ž, pojm. (é)

   1 51 101 151 201 251 301 351 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani