mobil (201-250)

201. neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti| neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede| po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka| neúmnost -i ž, pojm. (ú) 1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari| 2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
202. nevoščljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ sosed; nevoščljiv komu za kaj ~ sošolcu za uspeh; ~ sosedu zaradi avtomobila, bogastva; star. nevoščljiv komu česa biti ~ sošolcu uspeha za uspeh nevoščljívost -i ž, pojm. (í) vzbujati ~; govoriti iz ~i
203. nèzanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ voziti avtomobil
204. níssan -a [isa] m, tudi živ. (ı̑) |avtomobil|
205. nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila| nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
206. obdŕsniti -em dov. obdŕsnjen -a; obdŕsnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ avtomobil; ~ s komolcem obdŕsniti se -em se (ŕ ȓ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno
207. obésa -e ž (ẹ̑) |naprava pri avtomobilu|
208. obrábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obrábljanje (á) kaj ~ obleko obrábljati se -am se (á) Avtomobilske gume se ~ajo
209. obrízgati -am dov. -an -ana; obrízganje (ı̑) koga/kaj Avtomobil ga je pošteno obrizgal; obrizgati kaj z/s čim ~ stene s cementno malto
210. obróč -a m z -em (ọ̑) ~i na sodu; kolesni, železni ~; plavalni ~; nestrok. ~i pri avtomobilu | strok. platišča|; redk. ~i okrog oči kolobarji; prebiti se iz sovražnega ~a
211. obvézno nač. prisl. (ẹ́) ~ se udeležiti česa; ~ zavarovani avtomobilisti
212. odbijáč -a m z -em (á) avtomobilski ~; vagonski ~; pomor. odbojnik
213. odbójnik -a m (ọ̑) svetlobni ~; ~ pri ladji; avtomobilski ~ odbijač
214. odbrnéti -ím dov.; drugo gl. brneti (ẹ́ í) Budilka je odbrnela; Avtomobil je odbrnel po cesti
215. oddrvéti -ím dov.; drugo gl. drveti (ẹ́ í) Sedla sta v avtomobil in oddrvela |se hitro odpeljala|
216. odpàd -áda m, pojm. (ȁ á) ~ listja; števn. peljati na ~; poud. Ta avtomobil je za (na) ~ |je dotrajan, neuporaben|
217. odpeljáti -péljem tudi odpeljáti -ám dov. odpeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ avtomobil na servis; Vlak je že odpeljal odpeljáti se -péljem se tudi odpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) z/s čim ~ ~ z avtomobilom
218. odŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, odŕgnjen -a; odŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ tla s cunjo; ~ avtomobil ob ograji; ~ si kožo; odrgniti kaj z/s česa ~ rjo s puške odŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ do krvi
219. odŕsan -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ avtomobil odŕsanost -i ž, pojm. (ȓ)
220. odŕsati -am dov. -an -ana; odŕsanje (ȓ) kaj ~ avtomobil
221. odslúžen -a -o; bolj ~ (ú) poud.: ~ avtomobil |izrabljen, dotrajan|; Pohištvo je ~o |dotrajano| odslúženost -i ž, pojm. (ú) poud.
222. ogníti se ógnem se in ogníti se ôgnem se dov. ôgni se -íte se; ôgnil se -íla se, ôgnit se; ógnjenje in ôgnjenje; (ôgnit se) (í/ı̑ ọ́; í/ı̑ ó) koga/česa ~ ~ težkega dela; ~ ~ pešca; ogniti se komu/čemu ~ ~ avtomobilu; ~ ~ sošolcem
223. oklépen -pna -o (ẹ̑) oklépni -a -o (ẹ̑) ~ avtomobil oklépnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
224. oklópen -pna -o (ọ̑) oklópni -a -o (ọ̑) ~ avtomobil ^→ oklepni avtomobil
225. omejíti -ím dov. omêjil -íla, nam. omejít/omejìt; drugo gl. mejiti (í/ı̑ í) koga/kaj časovno ~ govornika; ~ hitrost; omejiti kaj na kaj ~ raziskave na alge; omejiti kaj z/s čim ~ igrišče s črto; omejiti komu/čemu kaj ~ avtomobilom hitrost; ~ članom delovanje omejíti se -ím se (í/ı̑ í) ~ ~ v jedi; publ. omejiti se od česa ~ ~ ~ predsednikove izjave ^→ zavračati jo, ne strinjati se z njo; omejiti se na kaj ~ ~ ~ najpomembnejše
226. onegibítev -tve ž, pojm. (ı̑) zdrav. ~ zlomljene roke |imobilizacija|
227. onegíbiti -im dov. onegíbljen -a; onegíbljenje (í ı̑) zdrav. kaj ~ zlomljeno roko |imobilizirati|
228. onegíbljen -a -o (ı̑) zdrav. slabo ~a roka |imobilizirana| onegíbljenost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav. |imobiliziranost|
229. ópel ópla m, tudi živ. (ọ́) |avtomobil|
230. oplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplétanje (ẹ̑) kaj ~ steklenice; opletati koga/kaj z/s čim ~ voz s trakovi; opletati z/s čim ~ z rokami; slabš. ~ z jezikom |opravljati, obrekovati|; Hlače mu ~ajo okrog nog; poud.: ~ po cesti kot pijan |opotekati se|; Kaj tako dolgo ~a po hiši |se mudi, se zadržuje| oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|
231. opréma -e ž, skup. (ẹ̑) zamenjati ~o sobe; smučarska ~; ~ avtomobila; ~ za dojenčka; vojak v popolni bojni ~i; zunanja ~ knjige; pojm. ~ stanovanja poteka počasi
232. originálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ mislec izviren; ~ avtomobilov motor prvoten, prvi; ~o blago za kavbojske hlače pravo, pristno; ~o vino naravno originálni -a -o (ȃ) ~ dokaz izvirni dokaz originálno -ega s, pojm. (ȃ) povedati kaj ~ega izvirnega originálnost -i ž, pojm. (ȃ)
233. oróžje -a s (ọ̑) jedrsko ~; odložiti ~ vdati se; pozivati k ~u |na boj|; voj. žarg. poklicati pod ~ |vpoklicati, mobilizirati|; poud.: zgrabiti za ~ |začeti se bojevati|; Solze so njeno edino ~ |učinkovito sredstvo|; ideološko ~ |ideologija kot sredstvo|
234. oškropíti -ím dov. oškrópil -íla, nam. oškropít/oškropìt; oškropljênje; drugo gl. škropiti (í/ı̑ í) koga/kaj Avtomobil ga je oškropil; ~ rastline oškropíti se -ím se (í/ı̑ í) po čem ~ ~ ~ obleki
235. pájek -jka m živ. (ȃ) ~ prede mrežo; avt. žarg. odvoz avtomobila s ~om pájkovka -e ž (ȃ) pájklja -e ž (ȃ) slabš. |pajkovka|
236. paradírati -am nedov. -ajóč; paradíranje (ı̑) ~ mimo tribune; poud. paradirati z/s kom/čim ~ z novim avtomobilom |postavljati se, ponašati se|
237. parkírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; parkíranje (ı̑) kaj ~ avto; poud. Avtomobili ~ajo povsod |so parkirani|
238. peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑) gosje, petelinje ~; nalivno ~; avtomobilček na ~ na vzmet; poud. mojster ~a |dober pisatelj|; člov., publ. najboljše ~ našega časa najboljši književnik
239. peterovráten -tna -o (á; ȃ) peterovrátni -a -o (á; ȃ) ~ avtomobil
240. pétsédežen -žna -o (ẹ̑ẹ̑) pétsédežni -a -o (ẹ̑ẹ̑) ~ avtomobil
241. pétvráten -tna -o (ẹ̑á; ẹ̑ȃ) pétvrátni -a -o (ẹ̑á; ẹ̑ȃ) ~a izvedba avtomobila
242. peugeot -a [pežó -ja] m s -em/-om [em] tudi živ. (ọ̑) |avtomobil|
243. pí-bíp in pi-bíp posnem. medm. (ı̑-ı̑; ı̑) otr. Avtomobil je zatrobil: ~
244. plášč -a m s -em (á) obleči ~; krznen ~; avtomobilski ~; poud.: biti varen pod ~em teme |v temi|; obračati ~ po vetru |zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram|; geom. izračunati ~ stožca
245. pločevína -e ž, snov. (í) ~ za žlebove; slabš. Ulice so bile zatrpane s ~o |z avtomobili|
246. pobáhati se -am se in pobaháti se -ám se dov.; drugo gl. bahati se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z uspehi; pobahati se pred kom/čim s kom/čim ~ ~ ~ prijatelji z novim avtomobilom
247. pobliskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pobliskávanje (ȃ) V daljavi ~ajo luči; pobliskavati komu z/s čim Avtomobilist mu ~a z lučmi; pobliskavati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |jezno, živahno jih pogledovati|
248. poblížje in poblíže prisl. (í; í) 1. količ. razdalje Tega avtomobila še nisem videl ~ 2. nač., neobč. ~ seznaniti koga s pravicami in dolžnostmi natančneje, podrobneje
249. počéz nač. prisl. (ẹ̑) Avtomobil stoji ~ na cesti; kupiti, prodati kaj ~ |brez merjenja, podrobnega obračuna|; poud. ocenjevati ljudi kar ~ |približno|
250. pòd pôda m, daj., mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) poribati ~; ~ avtomobila; ~ iz umetne mase

   1 51 101 151 201 251 301 351 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani