Ivan (130-179)

130. poligrafíst -a m, člov. (ı̑) delo ~a pri odkrivanju krivcev poligrafístka -e ž, člov. (ı̑)
131. polívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; polívanje (í) koga/kaj z/s čim ~ apno z vodo; ~ nezavestnega polívati se -am se (ı̑) po čem Pazi, ~aš se po obleki
132. pomívati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; pomívanje (í) kaj ~ posodo
133. ponočnjáški -a -o (á) poud. ~o popivanje
134. popívati -am nedov. -ajóč, -áje; popívanje (í) ~ s prijatelji
135. porívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; porívanje (í) koga/kaj ~ čoln v morje; knj. pog. porivati koga v kaj Razmere ga ~ajo v pasivnost spravljajo; porivati komu kaj knj. pog. ~ kupcem pokvarjena živila prodajati, ponujati
136. pòst pôsta m, mest. ed. tudi póstu pojm. (ȍ ó) strogi ~; v ~u manj jesti; poud.: ~ zaradi hujšanja |omejevanje uživanja hrane|; ~ pri pijači |omejevanje pitja|
137. postópek -pka m (ọ̑) 1. tehnološki ~ za pridobivanje bakra; publ. sprejeti zakon po hitrem ~u |v kratkem času|; poud. odklanjati nepravične ~e |ravnanje, dejanja| 2. pravn. kazenski ~; ~ za pridobitev gradbenega dovoljenja; pravn. biti v ~u
138. používati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; používanje (í) neobč. kaj ~ kosilo jesti
139. pozívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pozívanje (í) koga ~ priče na sodišče; neobč. ~ otroke domov klicati; pozivati koga k/h čemu ~ učence k disciplini; pozivati koga na kaj ~ ljudstvo na boj pozívati se -am se (í) na koga/kaj ~ ~ ~ predpise ^→ sklicevati se
140. prebívati -am nedov. -ajóč, -áje; prebívanje (í) ~ na deželi; neobč.: začasno ~ na podstrešju stanovati; Ribe ~ajo v vodi živijo
141. prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane| prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|
142. prekrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prekrívanje (í) kaj z/s čim ~ tla s ploščicami; ~ hišo; Telo ~a dlaka prekrívati se -am se (í) Strešniki se morajo prekrivati
143. prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|
144. preparát -a m, snov. (ȃ) pripravek: vitaminski ~; ~i za umivanje las; števn. ~i za pouk biologije
145. prepít -a -o (ı̑) poud.: ~a noč |prebita ob popivanju|; biti ves ~ |zelo pijan| prepítost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
146. prepíti -píjem dov., nam. prepít/prepìt; drugo gl. piti (í) poud. kaj ~ vse noči |prebiti ob popivanju| prepíti se -píjem se (í) Žival se je prepila
147. prerívati ¹ -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prerívanje (í) koga/kaj ~ prazne zaboje prerívati se -am se (í) ~ ~ skozi vrata; poud. prerivati se za kaj ~ ~ ~ materialne koristi |prizadevati si|
148. prerívati ² -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prerívanje (í) kaj Krti ~ajo travnik
149. presnojédstvo -a s, pojm. (ẹ̑) prilož. uživanje surove hrane
150. prešívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -an -ana; prešívanje (í) kaj ~ luknje na rokavu; prešivati z/s čim ~ žep s svilo; dov., poud. Včasih je veliko prešivala
151. pridobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pridobívanje (í) koga/kaj ~ gledalce; ~ hitrost; pridobivati kaj iz česa ~ eterična olja iz rastlin; pridobivati koga/kaj k/h čemu ~ ljudi k sodelovanju; pridobivati koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za kako delo; ^● pridobivati na čem ~ ~ hitrosti pridobivati hitrost
152. prikrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prikrívanje (í) komu koga/kaj ~ ljudem resnico; prikrivati kaj pred kom ~ skrb pred starši; ~ kaznivo dejanje prikrívati se -am se (í) komu Ni se jim mogel več prikrivati; ~ ~ za zid
153. prilívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prilívanje (í) čemu kaj ~ vinu vodo; poud. ~ olje na ogenj |koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose|
154. pristòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) olajšati si ~ na vrh gore; ~ k društvu; publ. nov ~ v odkrivanju vzročnosti način, postopek
155. prišívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prišívanje (í) kaj ~ gumbe
156. priučeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; priučevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ delavce priučeváti se -újem se (á ȗ) čemu ~ ~ šivanju
157. procedúra -e ž (ȗ) uradni postopek; poud. ~ umivanja |opravilo|
158. protekcionáštvo -a [ijo] s, pojm. (ȃ) slabš. |uživanje neupravičene prednosti|
159. protekcionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) dajanje, uživanje (neupravičene) prednosti
160. provocíran -a -o (ı̑) poud. ~ napad |izzivan, izzvan| provocíranost -i ž, pojm. (ı̑) poud. |izzvanost|
161. provokácija -e ž (á) bati se provokacij; pojm., poud. odgovoriti na ~o |na izzivanje|
162. razbrzdán -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~o popivanje; biti spolno ~ razbrzdánost -i ž, pojm. (á)
163. razkrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razkrívanje (í) koga/kaj ~ spečega otroka; ~ streho; razkrivati komu kaj ~ prijatelju svoje načrte razkrívati se -am se (í) ~ ~ med spanjem; redk. Ljudje so vstopali in se razkrivali se odkrivali
164. razlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; razlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh razlívati se -am se (í) Potok se ~a čez bregove; poud. Množica se ~a po ulicah |razširja|
165. razrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razrívanje (í) kaj Divji prašiči ~ajo njivo
166. rekuperácija -e ž, pojm. (á) |ponovno pridobivanje|
167. róčen -čna -o tudi rôčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star. 1. spreten, pripraven: ~ fant; ročen za kaj biti ~ ~ šivanje; ročen v čem biti ~ ~ šivanju 2. hiter, uren róčnost -i tudi rôčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star.
168. samohôten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ poveljnik svojevoljen, samovoljen; ~a pomoč prostovoljna; ~o ploskanje spontano; ~o vplivanje na potek dejanja hoteno samohôtni -a -o (ó) ~o vrenje naravno vrenje samohôtnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
169. Saskatchewan -a [seskéčivan] m, zem. i. (ẹ̑) |kanadska provinca|: v ~u saskatchewanski -a -o (ẹ̑) Saskatchewanec -nca m s -em preb. i. (ẹ̑) Saskatchewanka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Saskatchewančev -a -o (ẹ̑)
170. seizmográfsko [ej] primer. prisl. (ȃ) poud. ~ občutljivo odzivanje |zelo|
171. sékanec -nca m s -em (ẹ̑) |žebelj|; les. ~i za pridobivanje celuloze |koščki lesa|
172. skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|
173. skrókan -a -o; bolj ~ (ọ̑) knj. pog.: ~ človek; biti ves ~ |slabega počutja zaradi zabave, popivanja| skrókanost -i ž, pojm. (ọ̑) knj. pog.
174. skváriti -im dov. skvárjen -a; skvárjenje (á ȃ) koga/kaj Slaba družba ga je skvarila; ~ obleko pri šivanju; skvariti komu kaj ~ gostu večer skváriti se -im se (á ȃ) Jed se je skvarila
175. snívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; snívanje (í) star. sanjati, sanjariti: kaj ~ čudne sanje; snivati o kom/čem ~ ~ preteklih dnevih
176. sòbítje -a s, člov. (ȍí) sožitje s ~i; pojm., neobč. ~ v družini skupno bivanje, skupno življenje
177. sòbívati -am nedov. -ajóč, -áje; sòbívanje (ȍí) medsebojno vplivanje kultur, ki ~ajo
178. sòužívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sòužívanje (ȍí) kaj ~ dobrine
179. sòvplívati -am nedov. -ajóč; -an -ana; sòvplívanje (ȍí) na koga/kaj ~ ~ otroka

   1 30 80 130 180  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani