|
sôsed |
1. kdor živi, prebiva blizu koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soséda |
1. ženska, ki živi, prebiva blizu koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
sosédek |
-dka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
soséden |
sosednji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sosédič |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sosédin |
nanašajoč se na sosedo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédinja |
zastar. soseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soséditi |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sosédje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sosédka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sosédkinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
sosedníja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sosédnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sosédnja |
pri Beneških Slovencih soseska, srenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosednjeobčinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sosédnji |
1. ki je najbližje česa v kaki smeri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sosédov |
nanašajoč se na soseda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosedovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
sosedováti |
knjiž. biti sosed:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédovček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
sosédovski |
redko sosedski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédski |
nanašajoč se na sosede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédskopráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sosedskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sosédstven |
pridevnik od sosedstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosédstvo |
1. dejstvo, da je kdo sosed:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sosedščina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
bližnjesoseden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dobrososédski |
publ. nanašajoč se na dobre sosede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrososedstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sanader ob tem sicer meni, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in prijateljski državi in da je vsa odprta vprašanja treba rešiti v duhu sodelovanja in dobrososedstva.
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
evrososeda |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
evrososedski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
medsosedski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mikrososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèsósed |
-éda; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nesoseden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nesosednji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nesosedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nesosedsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
novososedski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pososédenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
protisosedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
severnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
slabososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
slabososédstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
usoséditi se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
velesosed |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
velesoseda |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zlobnososédski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
adolescentstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Propaganda (pod Ortom) je dolgo veljala za žepno, a tembolj divjo, ekscesno rajfersko utrdbo, ki je pretežno gostila tehno adolescentstvo in house mezgarje ter si vse do z negodovanjem oblasti in sosedov zaznamovane kapitulacije dosedanjih najemnikov utirala pot med ponudbo ljubljanskih klubov.
|
|
adstrát |
lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akrecijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bela pritlikavka s svojim močnim privlakom trga snov s sosede: sčasoma se okoli bele pritlikavke ustvari obroč ali "akrecijski disk". Snov v disku, ki počasi drsi proti beli pritlikavki, se segreva in močno sveti.
|
|
amfiktioníja |
pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
amwayev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veš, poznam sorazmerno mlad zakonski par, ki sta oba postala srečna lastnika dveh drago kupljenih aluminijastih amwayevih kovčkov, pustila svoji službi, plačevala in plačevala okoli hodila in z nasmehom sosede buzerirala.
|
|
apartheidski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kmalu za tem se je pojavilo odporniško gibanje Renamo, ki je delno odražalo nezadovoljstvo ruralnega prebivalstva z nekaterimi vladnimi ukrepi o posedovanju posesti zemlje, še bolj pa je Renamo odražal potrebo apartheidske južnoafriške države, da prežene socialistično nevarnost v sosednji državi.
|
|
armoriški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ni mogoče izključiti, da so se prav vzdolž Alp na stiku med Slovenci-Veneti in Kelti vzpostavile okoliščine, po katerih je del Slovencev-Venetov prišel vse do atlantskih obal v Franciji (armoriški Veneti), kjer so bili v sosedstvu z Baski, in čez Rokavski preliv v južno Anglijo.
|
|
avstroregija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nasprotno, vzbuja pomisleke, da bi bilo članstvo v nekakšni "avstroregiji" šele pogoj za prijaznost "pomembnejše" sosede.
|
|
bajsica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če folk plača za hujšanje, se manj pregreši. Soseda iz zgradbe (dekle 25 let stara), je bila vedno bajsica.
|
|
barkanca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V središču Kobilja stoji farna cerkev sv. Martina, z znamenitimi Kregarjevimi okni, nedaleč vstran, v parku ob cerkvi, pa stoji edinstveni primerek barkance (Sorbus torminalis), ki je največje in najstarejše drevo svoje vrste v Sloveniji in v sosednjih deželah.
|
|
befél |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Američani so za pretepanje Iraka dobili befel od sosednjih arabskih držav. Še več. Te države so američane dobesedno "najele" za držanje zveri Sadama na kratki vrvici.
|
bimedialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nasprotno, iz Kopra prihajajo zahteve po novih zaposlitvah, namesto da bi se televizija in radio poslovno in bimedialno združila in imela enega direktorja, kot ima to sosednji Celovec in daljni Bergen na Norveškem ter številne druge javne RTV.
|
|
centromeren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Centromerna interferenca (centromere interference; Centromer-Interferenz) se imenuje inhibitorni vpliv centromere na crossing over v sosednji kromosomski regiji.
|
|
ciklobutanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavni fotoprodukt, ki nastane ob izpostavitvi molekule DNK UV-svetlobi, je ciklobutanski tip vezi med sosednjimi pirimidinskimi dušikovimi bazami (nukleotidi).
|
|
citozinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pirimidinski dimer (pyrimidine dimer; Pyrimidin-Dimer) je spojina, ki nastane po obsevanju DNK z UV žarki, pri čemer se kovalentno spojita dva timinska ostanka, dva citozinska ostanka ali en timinski in en citozinski ostanek, ki sta na sosednjih mestih v polinukleotidnem traku.
|
|
četrturaden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V režiji sosednjih klubov in našega smo ponovno naredili nekakšen četrturaden košarkarski turnir v 5na5na2koša.
|
|
defoliirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so obžrte iglice na veji z zapredkom, kasneje pa defoliirajo sosednje veje in pri manjših drevesih cele krošnje.
|
|
demarkiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To utesnjenost blaži naša povezanost z zamejstvom, ki jo oblikujejo avtohtono živeči sonarodnjaki, pa tudi enakopravno in odprto sodelovanje s sosednimi državami. Želimo, da bi bila čimprej demarkirana slovenska morska in kopenska meja.
|
|
deséttísoč |
štev. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. deset tisoč: Kaže, da so najnovejši dogodki na Hrvaškem dvignili na noge nekaj desettisoč Slovencev, ki se vsako leto odpravijo k našim južnim sosedom na poletni oddih.
|
dígniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dvigniti): Ni minilo 5 minut, ko se je krava posrala in dolenc zakriči sosedu: "Jože dign glavo, a ne vidiš, da že blato vleče!!!"
|
diskektomija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diskektomija je kirurška odstranitev poškodovane medvretenčne ploščice; s pomočjo tega posega omilimo pritisk na sosednje strukture (t.j. živčne končiče).
|
|
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
|
fianketírati |
šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiankéto |
šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztegníti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztegováti |
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kapník |
gozd. drevo, ki je zaradi sosednjih višjih dreves zaostalo v rasti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kŕčiti |
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máloobméjen |
nanašajoč se na obmejno področje sosednjih sodelujočih držav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
meják |
knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moléti |
segati bolj daleč kot sosednje stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
molíti |
1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomoléti |
1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomolíti |
1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpírati |
1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpréti |
1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skŕčiti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soséščina |
1. dejstvo, da je kdo sosed:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trílček |
muz. melodični okrasek iz hitre menjave glavnega tona z zgornjim sosednjim tonom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trílec |
muz. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zráven |
1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |