sosedje (4496)

vašega imenja; mi smo dobri	sosedje	in želimo le svojo svobodo	A
gospodariš na svojem posestvu,	sosedje	te poznajo.In ko umrješ	A
Slab semenj, dragi	sosedje,	slab semenj.Živina pod	A
Hej, žalost in vsi ti	sosedje,	ne enega več blizu ni	A
živino ali mrtvim blagom;	sosedje	prihajajo po tobak, na	A
nesrečne karte! Za kolikor ga	sosedje	obrnažijo pri kartah,	A
koliko je dolgov na hiši!	Sosedje	itak več vedo o naših	A
sosede z ogorčenimi obrazi;	sosedje	se posvetujejo; Čelhar	A
isti hip se zavem, da me	sosedje	gledajo.Čakajo, da bom	A
najmlajše tri, so vstopili	sosedje	in sosede.Brez besede	A
nato sorodniki, za njimi	sosedje.	Sprevod se je začel pomikati	A
Vojnacu, ki so bili naši	sosedje,	oddaljeni dobrih deset	A
svojim pragom pometa!	Sosedje	okrog klepetajo in obirajo	A
svoje so povedali njegovi	sosedje	in številni drugi pošteni	A
hodnikih so moleli glave	sosedje.	Uhajal je plin, je	A
steklenico žganja, ponoči pa so	sosedje	med zavijanjem oceanskega	A
in vendar smo si skoraj	sosedje.	« »Preveč dela ima,« ga	A
zemlje, ki so si jo hoteli	sosedje,	zlasti Križman in Rožman	A
praviš ti? Ali mi bodo	sosedje	kaj pomagali?Spodobilo	A
živež in ves denar zgorel;	sosedje	pa so mu očitali Brica	A
Kako bodo nevoščljivi	sosedje,	kako bo jezen Rjavkar	A
samo domači, ampak vsi	sosedje	pogrešali gospodarja,	A
skesal ‒ se mu bodo smejali	sosedje;	če pa izpelje svoje misli	A
izgovarjal, da ne umejo	sosedje	teh stvari; zatorej se	A
kratko, da si ga niso upali	sosedje	nagovarjati. »Hiša mu	A
tudi tujcev ne vleče.	Sosedje	namreč, ki so tudi oddajali	A
zdelo Stradi, da se ti	sosedje	tudi brigajo za srečo	A
kakšna malopridna ženska;	sosedje	so se mu smejali, ker	A
denar smrdljivca, naši	sosedje	Hrvatje pa žlahtno zelišče	A
Po večerji hodijo tudi	sosedje	gledat jaslice, soba se	A
ne godi stari Drljački:	sosedje	ji pomagajo in delavci	A
bratu, bodo hrumeli naši	sosedje	po svoji navadi in naravi	A
glasno, da smo jo tudi	sosedje	lahko slišali, da jutri	A
marsikomu nalomil rebra.	Sosedje	so ga zavidali, pa se	A
parkljem spada. Pa niso	sosedje	iskali ne njega ne parkljev	A
sejalnice. Ko so ga	sosedje,	ki so vozili mimo njega	A
kmalu vidimo in potem bomo	sosedje,	kajne? Ančko vam priporočam	A
strašni svetovni vojni naši	sosedje	Nemci, Italijani in Madžari	A
goltati kar cele hruške.	Sosedje	so na klic prišli, a nihče	A
vstajal, zadnji legal.	Sosedje	so ga pregovarjali, naj	A
dobil pljučnico in umrl.	Sosedje	so zasovražili novega	A
France k Dožánovim. In	sosedje	so ga takoj prvo leto	A
pogoreli smo ‒ takrat ste nam	sosedje	res veliko zvoziti ‒ nikoli	A
zaklala koštrunčka. Ko so	sosedje	videli, kako je visel	A
so prihajali povabljeni	sosedje	in sorodniki.Ženske, vse	A
lepo povabil: »Takole,	sosedje	in žlahta, le stopimo	A
daj večno luč, Blažu!	Sosedje	in sorodniki, star sem	A
Zavezniki so in mirni	sosedje.	Čemu strah?«	A
antski starešine, mejaši in	sosedje,	vrli prijatelji nekdaj	A
Kaj si bomo tako rekoč	sosedje,	kakor sva midva, in še	A
od vina v dobri volji;	sosedje	so ji prigovarjali, da	A
videli komaj najbližji	sosedje.	Bolj ko se je nagibal dan	A
srečnejši so bili njihovi	sosedje.	Nazadnje so v trumah oblegali	A
je sram!“ so govorili	sosedje.	”Dobro se mu godi in povrne	A
Nikogar ni bilo v izbi,	sosedje	so spali, samota in tišina	A
če ne gredo morda mimo	sosedje	s svetilkami; poslušala	A
od jeze in sramote.	Sosedje	so si pripovedovali raznovrstne	A
ihteče in poludušeno, in	sosedje	in znanci so stresali	A
lučke ugašale,“ so rekli	sosedje.	Nekoč je Lenarta bajtarja	A
”Ljudje!	Sosedje!	Hlapec!“ je klical s hripavim	A
na grobu.“ Ali drugi	sosedje	niso bili takih misli	A
in prestrašeni so stali	sosedje	ob poti. ”Ali je izdihnil	A
Škoda ga je,“ so rekli	sosedje	in so se tolažili.”Nagle	A
ga ni videla žena, tudi	sosedje	ga niso videli.Kod je	A
vseh strani; radovedni	sosedje,	ki so se veselili ob izvanrednem	A
tako neznansko, da so	sosedje	odpirali okna, nato sta	A
vzdignil glavo, so stali	sosedje	pred njim. ”Tako je	A
hrastovine, so prihajali	sosedje	in so gledali s temnimi	A
okno; mrak je bil zunaj,	sosedje	so se vračali s polja	A
dolgo pipo v ustih in	sosedje	bi me spoštljivo pozdravljali	A
dolgo pipo v ustih in	sosedje	bi me spoštljivo pozdravljali	A
Najizdatnejše so pomagali tisti	sosedje,	katerih posestva niso	A
tako da so ga videli	sosedje.	”Klatil bom, zato da	A
pošast?“ so ga zmerjali	sosedje	in so gledali za njim	A
je zmenil zanj? Niti	sosedje	mu niso dajali delat,	A
in veka, da so gledali	sosedje	na dvorišče.Mana je molčala	A
vseh strani so prihiteli	sosedje.	”Kaj?	A
Turčiji,« silijo radovedni	sosedje.	»Povedal sem že trikrat	A
Nekje v baški dolini so se	sosedje	sprli in nekdo je zažgal	A
povedala zaupno žena. »	Sosedje,	pa se pravdate?Pa čemu	A
Sicer bi mu bili vendar	sosedje	uporniki zažgali ... Dveh	A
ali pa so jih bližnji	sosedje	mizarji.Sam sem imel veliko	A
nam je uspelo. Nekateri	sosedje	so se nam namreč po dveh	A
zbrali bližnji in daljni	sosedje	ob ličkanju koruze.Tedaj	A
nevarnosti. Kako pa kaj tvoji	sosedje	- v Kamniško‐Savinjskem	A
so mi moža odpeljali.	Sosedje	me niso pogledali in,	A
kongres! Kje bodo jemali	sosedje	denar, tega niti sveti	A
puščica. Prihrumeli so	sosedje,	a v gozd za razbojniki	A
ničesar slišati o njem.	Sosedje	so šepetali, da je pozabil	A
gospod župnik, da so smeli	sosedje	prinesti mrliča na ta	A
govoril z mano. Tedaj smo	sosedje	živeli med sabo v ljubezni	A
in Zalesnikovi so nam	sosedje.	Oče ni živel v posebni	A
sámo po sebi, in dobri	sosedje	že skrbé, da pride novica	A
in vestno, medtem ko so	sosedje	dobivali spiske iz krstne	A
za drevi, družinčad in	sosedje	mu pomagajo.« »Tako ni	A
plevelu,« so se spogledovali	sosedje	in si škodoželjno pomežikavali	A
skušal skriti, da bi dobri	sosedje	ne pasli svoje škodoželjnosti	A
so kriknili presenečeni	sosedje.	»Ko se Trlepki grob še	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani