koljé |
knjiž. ovratni nakit z navadno bogato okrašenim sprednjim delom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kólje |
več kolov, koli:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kóljenec |
nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kóljenik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kóljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
koljeréja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
koljeríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
koljesèk |
-éka; m, vir: B; povezave:
|
biookolje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če že omenjaš 'omogočanje' življenja, ne smeš poleg ženske in moškega pozabiti tisti milijard pridnih majcenih živalc, ki tudi omogočajo, da lahko živiš in se razmnožuješ - pa seveda celotnega biookolja v katerem živimo.
|
geookolje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
kókoljev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
mákrookólje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
míkrookólje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
nakólje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
nakóljenec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
nakoljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
obkóljenec |
kdor je obkoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obkóljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
obkóljenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
obkoljevalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
obkoljeválen |
nanašajoč se na obkoljevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obkoljevánje |
glagolnik od obkoljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obkoljeváti |
1. postavljati se, nameščati se okrog nasprotnikovega položaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okólje |
stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okoljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljeprostorski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljeskrunstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljetvóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
okoljevarnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstvenica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstvenik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstveniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstveno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
okoljevarstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
paleookolje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
podkólje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
podokolje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
prákolje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
razkóljek |
-jka; m, vir: B; povezave:
|
škólje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaobkoljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
agrosfera |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako bo varoval okolje, če pa s 93 odstotki agrosfere, se pravi z gozdovi, travniki, njivami, sadovnjaki in trtami, upravlja kmetijsko ministrstvo," se retorično sprašuje Komat.
|
agrotehnologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biotehnologija si krepi svoj polozaj v kmetijstvu razvitih drzav. Posebni izzivi za agrozivilstvo v dezelah Severa so v zadnjih letih: vpliv agrotehnologij na okolje.
|
albanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času predsednika Miloševiča je zibelka srbstva postala "koljevka" albanstva.
|
alterplac |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju s Posavci, ki so sredi snobovskega Emporiuma posneli polhit Fasion, se skupina Planet Groove pali na prijetnejše okolje, na ljubljanski alterplac Druga pomoč.
|
ambiènt |
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
asimbolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podrobneje spozna osnovne mehanizme senzorike, motorike in njune integracije v smislu vedenja, kot reakcijo na okolje in notranje potrebe, kakor tudi osnove višjih živčnih dejavnikov (zavest in njene motnje, inteligentnost, primarni in sekundarni upad, govor in njegove motnje, hemisferna specializacija in dominanca, agnezije, motnje telesne sheme, asimbolije, iluzije, halucinacije).
|
asimilácija |
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
avditirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za varno odstranjevanje odpadkov so sklenjene pogodbe z desetimi zunanjimi pogodbeniki, ki jih enkrat na leto na podlagi izdelanih kriterijev v postopku sistema ravnanja z okoljem avditira oddelek Ekološko, tehnično in požarno varstvo.
|
avtofascinirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes jih okolje, ki se je zaprlo vase in se pod pokrovom avtofascinira, hujska, fiktivizira, tako rekoč sili, naj postanejo tudi oni borci za instant Novi politični svet.
|
avtoheroiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moralna narava - osebna vest -, ki je v njiju in ki ni socialna, ampak personalna, jima omogoča, da ju okolje ne potegne v blato; da ne vidita okrog sebe le blata, Torkar; da ne izvzemata iz blata le sebe v avtoheroiziranju; tudi Torkar.
|
avtopoetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem je bila zagotovljena minimalna potrebna stabilnost znanosti kot avtopoetskega ekosistema, v katerem medsebojno komunicirajoči deli stremijo za tem, da z uvajanjem določenih pravil povečujejo predvidljivost načinov odvijanja interakcij med znanstveniki sámimi ter med znanstveniki in okoljem (družba).
|
bakulovirus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pomlad 1986 - v Britaniji je v okolje izpuščen prvi rekombinantni virus - bakulovirus z markerjem.
|
biokoncentracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Negativni vpliv pesticidov na človeški organizem je odvisen predvsem od koncentracije pesticida, ki vstopa v okolje, načina uporabe, stopnje razgradljivosti, obstojnosti v okolju, sposobnosti bioakumulacije in biokoncentracije, vključevanja v prehranjevalne verige, mutagenosti, genotoksičnosti in še mnogih drugih dejavnikov.
|
bíorítem |
periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bíotéhničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V kolikor se moramo za dosego tega cilja poleg mehanskih, bioloških in biotehničnih metod posluževati tudi kemičnih sredstev, izberemo tiste, ki so za okolje čim bolj prijazna in ki ne ovirajo razvoja koristnih organizmov.
borelijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na voljo imajo veliko različnih in za okolje ustreznih borelijskih sevov, ki jih lahko uporabijo za pripravo najprimernejšega testnega antigena.
|
brezhroščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrdili smo slovensko državo, je v maniri do uporabnika prijaznega računalniškega programa (recimo neke vrste brezhroščnih Windowsov) našteval svoje dosežke, skoraj smo dokončali tranzicijo, nas vodili v Evropo, konstantno gospodarsko rasli, zmanjševali brezposelnost, presegali povprečja Evropske skupnosti, ljubili okolje.
|
bronhodilatacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj pa oblike bronhodilatacijskih pripravkov? Prednostna so pršila, ki morajo biti brez škodljivih potisnih plinov za okolje in ozonsko plast, vse bolj jih nadomeščajo pripravki v prahu, ki ga bolnik vdihava iz različno prirejenih sistemov.
|
cementninarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je pa inšpekcija za okolje in prostor ugotovila, da je Praznik dva manjša prizidka k objektu za cementninarstvo postavil brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
|
centrifugiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodni program: dozatorji in dozirne mize, različni tipi drobilnikov, vibracijske rešetke in sita, transporterji s trakom, centrifugirani zračni klasifikatorji, turboklasifikatorji in kaskadni separatorji, naprave za čisto okolje, cikloni, milticikloni, ovalni vrečasti filtri in naprave za odpraševanje asfaltnih baz ter elektrooprema in elektrokomandne naprave.
|
cepílnica |
1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ciklotímen |
psih. ki je spremenljivega razpoloženja in usmerjen v okolje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
delimitiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako Soja opredeljuje teritorialnost kot "vedenjski fenomen, ki v povezavi s prostorsko organizacijo oblikuje različna vplivnostna območja ali jasno delimitirane teritorije, katerih skupna lastnost je njihova družbena specifika, po katerih lahko ta območja in teritorije dojamemo tudi kot posebno kulturno pokrajino ali ekskluzivno življenjsko okolje za tisto družbeno skupino, ki v njej živi in ji določa družbeni in prostorski obseg" (cit. po: Bufon, 1999, str. 92).
|
depletiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj poskusov meritev z diodo! Izgleda, da je pri 300 V detektor polno depletiran. Čudno majhen tok????
|
dezintegriracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilj predmeta je seznaniti študente z globalnim mednarodnim ekonomskim okoljem, jim omogočiti razumevanje temeljnih zunanjeekonomskih tokov med deželami sveta v smislu integriracije in dezintegriracije ter s tega zornega kota razumeti položaj Slovenije v prihodnosti.
|
dokláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
ekolóški |
biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enakoléžen |
geom. ki ima glede na okolje enako lego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
familiáren |
značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frustrácija |
knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grotésken |
ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo-smešno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkorenínjenec |
ekspr. človek, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkorenínjenost |
ekspr. stanje človeka, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kálavec |
min. rudnina, ki se po določenih ploskvah popolno, lepo kolje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kolíčje |
redko kolje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
miljé |
knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obkláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pólsánje |
sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pozakláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
|
prikláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
skrílavec |
kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skrílavost |
petr. značilnost kamnine, da se kolje v plošče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sljúda |
lahka rudnina, ki se kolje v tanke, navadno prozorne liste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spokláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
spozakláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
|
stekláti |
-kóljem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
vnánji |
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje; zunanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zunánji |
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |