stekla (6369)

udarnikov. Gradnja je	stekla.	Gradimo.	A
morejo rešiti.« Pa je	stekla.	Cagliotto je imel že napreženo	A
Sonce sije izza črnega	stekla.	Poljana je zlata od sonca	A
sta imeli spodaj motna	stekla,	da se ni videlo ven.	A
področju kovin, keramike,	stekla	in tkanin.Razvidna je	A
razvoja proizvodnje kovin,	stekla	in keramike, pa tudi bivanja	A
nato pogladil s koščkom	stekla	in še s steklenim papirjem	A
je odložila likalnik in	stekla.	Potem je bila ob njem	A
je bil vrh stolpa skozi	stekla	rdeč od požara na nebu	A
Luciferju na glavo!« Potem je	stekla	po položni rebri navzdol	A
kakor iz motnega rdečega	stekla,	ob tvojem smehljaju, ki	A
je še to!« In je skoraj	stekla	s proge. Nato jo je rdeče	A
ki pozimi nosijo velika	stekla,	s katerimi obvarujejo	A
prijela za roko in skoraj	stekla	po stopničkah navzdol	A
in ga povlekla za sabo.	Stekla	sta navzdol po klancu	A
svojem telesu pod plaščem?	Stekla	je čez cesto, kakor da	A
so bila, in Luciana je	stekla	k njim, nastavila je uho	A
spet prijela za roko,	stekla	in ga povlekla za sabo	A
bila dala njegovi roki;	stekla	je in zaokrenila pogovor	A
sunkom vnic, potem pa	stekla	po gladkem asfaltu, ki	A
rdeč cvet, vseokoli pa	stekla	kakor šipe zaprtega cvetličnjaka	A
zrak še drugega, potem je	stekla	v vodo. VI.	A
skočila s postelje in v temi	stekla	k oknu.Zagrabila sem okvir	A
mesečine na jezeru. Tako sem	stekla	dol po stopnicah, a slika	A
svetlobo. Nato so popokala	stekla.	Ogenj je švignil iz hiše	A
na oguljenih ramenih.	Stekla	je žična železnica.Pri	A
razmesarjenega, je Kristinca	stekla	k materi, jo s premrlimi	A
stopnicami iz motnega	stekla.	Tej pregradi pravijo v	A
konico gledal izpod motnega	stekla,	stresal v rahlih neenakomernih	A
sem videl. Izza motnega	stekla	se je prikazala glava	A
bi bil iz najtanjšega	stekla.	Pismonoša je s	A
ubogala. Sklonila se je in	stekla	mimo učiteljice.	A
Potem se je obrnila,	stekla	k tabli, vzela kredo in	A
tudi okna so bila brez	stekla,	a vendar niso slepo gledala	A
pomlad s čapljo.1b . \/ . /	stekla	k dekletom, Venček pa	A
zato se je obrnila in	stekla	proti Ponvici.	A
Vrgla je kiti na hrbet in	stekla	v hišo.Pob je zaslišal	A
sunkovito prikimala in nato	stekla	proti bregu, da ne bi	A
da slišim, kako brnijo	stekla	v razmajanih, preperelih	A
odhitela. Slišal sem, kako je	stekla	okrog hiše. -	A
besedam, in šele nato je	stekla	za mano. Toda komaj sva	A
pratežnim vozom. Mama je	stekla	v hišo po rjuho, jo pogrnila	A
slišal, kako so zazvenela	stekla	v oknu in kako mi je v	A
igral s kosom razbitega	stekla.		A
spremenil: železnica je bila	stekla	po dolini, ob cesti so	A
svete podobe, narisane na	stekla	in zakajen, s pajčevino	A
bila iz najbolj krhkega	stekla.	Takoj nato je čisto blizu	A
potegnil iz žepa drobce	stekla,	izbral kos, ki semu je	A
žarek odbil od drobca	stekla,	da je bilo videti, kakor	A
kretnjah se je žarek odbil od	stekla,	kakor bi Maticu najprej	A
začel strgati z drobcem	stekla.	Sonce je zahajalo	A
Takoj je potisnil drobec	stekla	v žep, vstal, stopil s	A
žvečil pelin in s kosom	stekla	vneto strgal dober meter	A
potegnil iz žepa kos	stekla	ter jo začel strgati.	A
žarki odbijali od kosa	stekla	v njegovih rokah, kakor	A
trakom. Skozi barvasta	stekla	v oknu se je lomil sončni	A
krotil. Če je le mogla, je	stekla	na cesto, strgala s sebe	A
začudene obraze v zaprašena	stekla	in strmijo skozi zakrižano	A
nekaj kosov razbitega	stekla,	odrezal meter dolgo in	A
začel strgati z drobcem	stekla.	»Vidiš, Matic	A
ti dam tale nož in kose	stekla,	ti pa boš palico tako	A
dolgo vrsto let. Potem je	stekla	do kurnika, dala mimogrede	A
mizo, kakor bi bil iz	stekla.	»Že, že ...« je	A
in vidi kri na ostankih	stekla,	ki štrlijo na vse strani	A
njej. Mrščalica mu je	stekla	po hrbtu in zdrznil se	A
je nekaj zahihitala in	stekla	skozi vrata.Snel je tovor	A
dogajalo. Čreda je že	stekla,	vsi zdravi so spredaj	A
pograbila šop papirjev in	stekla	skozi vrata. Johan	A
glasom, da je Johanu Otu	stekla	mrzla drhtavica po hrbtu	A
galjota, ki sta se kot	stekla	psa zagrizla drug v drugega	A
Rekel bi steklenica, a	stekla	takrat še ni bilo kaj	A
glavnikom v drugi roki je	stekla	na hodnik. Na dvorišču	A
smeh jo je spremil, ko je	stekla	skozi vrata.Simon je počakal	A
obraz, z rokami pred usti	stekla	ven, na zrak, na dvorišču	A
kozarec, je vanjo prišla in	stekla	takšna slabost, v takšnih	A
spodbudno ji je kimal.	Stekla	je proti njemu in se do	A
brizgnilo vino in koščki	stekla	po obrazu, da je nekaj	A
pogledal skozi debela	stekla	s svojimi povečanimi zenicami	A
iztrgala in opotekaje se	stekla	na drugo stran.Kričala	A
odločila. Obrnila se je in	stekla	proti gozdu.Feliks je	A
razčesavajo, kakor da bi pravkar	stekla	vznemirljiva disputacija	A
padale po tleh, nazadnje je	stekla	k omari, vzela iz nje	A
vrata priprta in skoraj	stekla	v delovnosobo.Naglo je	A
mu po velikem licu celo	stekla	solza, ko ne bi spet zaslišal	A
in z dežnikom nad glavo	stekla	po ulici.Tukaj je bil	A
letališču. Pod dežnikom sta	stekla	po ulici. Profesor se	A
kreativna reč na univerzi	stekla	sama od sebe: duša-pero	A
z avtomobila in vštric	stekla	v noč. Prižgal je	A
prišel. Kako sta z Meg	stekla	pod dežnikom.Zato naenkrat	A
ravnotežje. G.in G. sta	stekla	v vodo in jo privlekla	A
vratih. Ena od mačk je	stekla	v predsobo in odsunil	A
potovalne čutnosti, ki bo vsa	stekla	v zemljo, ki bo legla	A
ko so pod oknom naglo	stekla	polja in ljudje na njih	A
zdelo se mu je, da so iz	stekla,	se je nepremično zazrla	A
pogled zaletaval v rosna	stekla,	se vračal vase in z neotipljivo	A
gladka površina izložbenega	stekla.	Tako jo pozna, sleherno	A
do polovice, zgoraj so	stekla	med lesenimi rebri.	A
se vanj zadirali koščki	stekla,	epruvete in cevčice.Sreča	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani