|
góvor |
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráč |
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoránca |
slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráncar |
slabš. kdor {rad} obširno, razvlečeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráncarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govoráncati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govoráncija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorančáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govoránčarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
govoránčenje |
glagolnik od govorančiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoránčiti |
slabš. 1. nastopati kot govornik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góvorček |
manjšalnica od govor 5:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorčín |
ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govôrec |
1. kdor govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góvoren |
nanašajoč se na govor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríca |
1. kar se širi navadno s pripovedovanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríčenje |
glagolnik od govoričiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoričevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
govoričeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govoríčina |
-e; m, vir: B; povezave:
|
|
govoríčiti |
dosti in vsebinsko prazno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govorílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorílen |
ki se uporablja za govor, govorjenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorílnica |
soba za razgovore z obiskovalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílnik |
priprava, v katero se govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílo |
1. nav. mn. govorilni organ:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govoríšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
govoríti |
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorjáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorjênje |
glagolnik od govoriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorjúliti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govórka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorljív |
ki se da {gladko} govoriti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorljívost |
značilnost govorljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórnica |
1. ženska oblika od govornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorničin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
govórnik |
1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
govórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govornikováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govornína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
govórniški |
nanašajoč se na govornike ali govorništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórništvo |
spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
govornomotoričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
govornopisalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
govornoslušen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
góvornost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govornovedenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
góvorski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govórstvo |
knjiž. govorništvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorún |
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorúnstvo |
slabš. obilno in vsebinsko prazno govorjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
angleškogovoreč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na angleškogovorečem področju je to nekaj takega, kot recimo 'bla' ali pa 'bluzi' pri nas.
|
|
angleškogovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
avtoodgovor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
avtoodgovornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsa motorna vozila so zavarovana do vsakokratne dejanske vrednosti in sicer avtoodgovornost, avtomobilski kasko in avtonezgodno.
|
|
brezgóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brezodgovornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
brezprigóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
brezugóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
četverogóvor |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dogóvor |
sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogóvoren |
nanašajoč se na dogovor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogovoríti |
1. končati govorjenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogovorjalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dogovorjênost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dogovorljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edini pogoj je zanesljivost, vse ostalo je dogovorljivo!
|
|
dogovorljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Odgovornost" je skratka pojem, v katerega pomen sta vpisani vsakokratna spremenljivost in dogovorljivost.
|
|
dogovórnik |
star. odposlanec, posrednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogovorništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dogovórno |
knjiž. po dogovoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogovornost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoodgovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvogóvor |
1. pogovor, navadno med dvema osebama:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvogóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dvogóvornost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
enogovor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
enogovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
finančnoodgovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
francoskogovoreč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glasnogovorec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glasnogovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
glasnogovornica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glasnogovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glasnogovorniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
glasogovornik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
glasóvnogóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
glavnopogovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hitrogovorec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
italijanskogovoreč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izgóvor |
1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgóvoren |
nanašajoč se na izgovor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgovoríčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
izgovorílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
izgovorítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
izgovoríti |
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
