|
tolmáč |
1. kdor se {poklicno} ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
topogláviti |
ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
transvestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trapáti |
pog., slabš. 1. neumno, nespametno govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
travestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trebuhljáč |
ekspr. kdor govori iz trebuha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tribúna |
1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobezljáč |
slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobezljáti |
slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobuzljáti |
star. nespametno, nepremišljeno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tržáščina |
za Trst značilna {slovenska} govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tù |
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túkaj |
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túrkotatárski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tútast |
zastar. nezgovoren in bojazljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tútka |
slabš. nezgovoren in bojazljiv človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvésti |
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
tvéza |
knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvój |
1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udriháč |
ekspr. kdor {rad} negativno govori o kom, čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
úgrofínski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umólkniti |
prenehati govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ústa |
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vájin |
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verolómen |
knjiž. ki prelomi obljubo, dogovor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verolómnež |
knjiž. kdor prelomi obljubo, dogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verolómnica |
knjiž. ženska, ki prelomi obljubo, dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verolómnik |
knjiž. kdor prelomi obljubo, dogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verolómstvo |
knjiž. dejstvo, da se prelomi obljuba, dogovor:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verzíkel |
rel. pri verskem obredu govorjeno ali peto kratko besedilo, stavek voditelja, ki mu sledi odgovor vseh, vrstica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vést |
1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véto |
jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ví |
1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vídva |
1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
víkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vokalizírati |
knjiž. izgovoriti samoglasnike pri petju, govoru:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vókativ |
lingv. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora, zvalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpíti |
1. zelo glasno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprašáj |
1. lingv. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vulgáren |
1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklík |
glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklíkniti |
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljáštvo |
slabš. zabavljivo govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabesedíčiti |
ekspr. začeti govoričiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začenčáti |
ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagodrnjáti |
1. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovárjati |
1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahohnjáti |
nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajecljáti |
jecljaje reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakládnik |
1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklepetáti |
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklobuštráti |
ekspr. 1. {govorno, miselno} zamešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakričáti |
1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zameštráti |
ekspr. 1. {govorno, miselno} zamešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamolčeváti |
namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanámec |
nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanapréj |
1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanergáti |
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanosljáti |
nosljaje reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapéti |
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapík |
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaračunávati |
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarentáčiti |
ekspr. z grobim, zadirčnim govorjenjem izraziti jezo, nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarobántiti |
ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikljáj |
premor, prekinitev pri govorjenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavpíti |
1. spregovoriti z močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblêsti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgovárjati se |
star. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatoúst |
ekspr. kdor modro, pametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlòg |
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
zmének |
1. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmeníti se |
1. dogovoriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmolíti |
rel. izgovoriti besedilo molitve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
znák |
1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
znergáti |
slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zúnajjezikóven |
knjiž. ki ne spada v sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zválnik |
lingv. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáčiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvitorépiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žalíti |
1. delati, govoriti kaj, kar prizadeva čast, ugled koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žargón |
govorica posameznih poklicev, skupin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žlabúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabudráti |
ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabudràv |
ekspr. ki {rad} govori mnogo in nepomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráč |
slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráti |
ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudràv |
ekspr. 1. ki veliko in hitro govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudrávščina |
1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúžlja |
1. ekspr. kdor {rad} vsebinsko prazno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúžnja |
ekspr. kdor nerazločno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjáč |
ekspr. kdor {rad} vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjálast |
ekspr. ki nerazločno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjálo |
ekspr. kdor nerazločno govori:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgolévček |
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
248 348 448 548 648 748 848 948 1.048 1.148