|
ekvivalènt |
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénten |
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipácija |
pridobitev enakopravnega položaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipírati se |
pridobiti si enakopraven položaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enačáj |
mat. znak za enakost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enólik |
star. enako velik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolómen |
min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoméren |
star. enakomeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evritmíja |
knjiž. enakomernost ritma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federácija |
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
feminístka |
v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminízem |
1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gnêsti |
povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grotésk |
tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grotésken |
tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homologíja |
knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idéntičnost |
lastnost, značilnost identičnega; istovetnost, enakost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ikozaéder |
geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìnadekváten |
knjiž. neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internacionalízem |
1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoiménski |
ki ima isto, enako ime:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoléžen |
geom. enakoležen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istovétnost |
publ. identičnost, enakost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istovréden |
knjiž. enakovreden, ekvivalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izčŕtkati |
narediti s črtkami enakomerno prekinjeno črto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izenačeváti |
1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izenáčiti |
1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izobár |
fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izobáta |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izogamíja |
biol. spolno razmnoževanje z enako velikimi spolnimi celicami; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izogeotêrma |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izogóna |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} deklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izogonálen |
geom. ki ima enake kote; enakokoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izohiéta |
meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako količino padavin v določenem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izohrón |
knjiž. ki traja enako dolgo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izoklína |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako {magnetno} inklinacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izomêr |
kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izomeríja |
kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izotêrma |
1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izotrópen |
fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ječáj |
enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ječáti |
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kàkor |
I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karkoliže |
zaim., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Slučajno" se tema razpisa ujema z temo, o kateri sta se "neformalno" pogovarjala naš junak (študent česarkoliže, zaposlen na Državi in spoštovani profesor (zaradi enakosti spolov je to lahko tudi profesorica), ki si z dotičnim zavodom (verjetno privatnim) debeli tanke koščke kruha.
|
|
kartón |
1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kélvin |
fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
Kélvinov |
fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klepêtec |
1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klopôtec |
1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kòeksisténca |
zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komparácija |
ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi; primerjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kondénzor |
fiz. ena ali več leč v projektorju, mikroskopu, ki omogočajo enakomerno osvetlitev slike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kongeniálen |
knjiž. ki je po umskih ali umetniških sposobnostih, nadarjenosti komu enakovreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korákati |
1. hoditi v enakomernem ritmu z nekoliko napetimi nogami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kot |
I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
krógla |
1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
króžnica |
1. geom. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kú-klúx-klán |
v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepénka |
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
majorát |
jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
majúskula |
1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
méšati |
1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
metastáza |
med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metastazírati |
med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
minúskula |
1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mokríca |
1. nav. mn., zool. raki, ki imajo večino nog hodilk enako oblikovanih, Isopoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múltivibrátor |
elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèadekváten |
neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèenačáj |
mat. znak za neenakost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokapitalízem |
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Newtonov |
fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti;; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óbel |
omejen na eni strani z enakomerno ukrivljeno ploskvijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obvládati |
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obvladováti |
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oktaéder |
geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
omèt |
na zid enakomerno nanesena malta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ometáti |
1. enakomerno nanesti malto na zid:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ometávati |
1. enakomerno nanašati malto na zid:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oválen |
po obliki podoben enakomerno {jajčasto} sploščenemu krogu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovériti |
uradno potrditi enakost ali resničnost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovérjati |
uradno potrjevati enakost ali resničnost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
overóviti |
1. uradno potrditi enakost ali resničnost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
overóvljati |
uradno potrjevati enakost ali resničnost česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parábola |
1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paratáktičen |
knjiž., redko enakovreden, vzporeden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pepíta |
droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pepítast |
ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pêtlja |
1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
placébo |
farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pljúskati |
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pluralízem |
1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobóbnati |
z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
policéntričen |
knjiž. ki ima več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
policentrízem |
knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polivalénten |
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prédeno |
knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preméšati |
1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 
