besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: enako   zadetki: 386-485



overóvljati  uradno potrjevati enakost ali resničnost česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parábola  1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paratáktičen  knjiž., redko enakovreden, vzporeden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pepíta  droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pepítast  ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pêtlja  1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
placébo  farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pljúskati  1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pluralízem  1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobóbnati  z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
policéntričen  knjiž. ki ima več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
policentrízem  knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polivalénten  1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prédeno  knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preméšati  1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prežvrkljáti  z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prienáčiti  knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primérjati  1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primerjáva  1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prirédnost  knjiž., redko enakovrednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótidélec  fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj; antidelec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púlzar  astr. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pulzátor  teh. 1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
racionírati  z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ráglja  1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ragljáti  1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ráhtati  nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ravnoméren  knjiž. enakomeren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ravnoprávnost  zastar. enakopravnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlíka  1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlóček  1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razméšati  z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razsévek  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razžvrkljáti  z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rítem  1. enakomerno, urejeno pojavljanje značilnih elementov v delovanju, poteku česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
robót  1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sédežnica  žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sežvrkljáti  z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
silabotóničen  lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soglásen  1. navadno v povedni rabi ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soglásje  1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soglášati  1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
somíšljenik  kdor ima skupaj s kom enake, iste nazore, enako, isto prepričanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srebrénka  bot. rastlina s srčastimi, neenakomerno nazobčanimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lunaria:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréda  1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
srédi  1. navadno v zvezi z med izraža stanje v položaju s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredína  1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredíšče  1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stonóga  1. nav. mn., zool. kopenski členonožci s podolgovatim, enakomerno členastim telesom, Myriapoda:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sufražétka  zlasti v Angliji, v začetku 20. stoletja pripadnica gibanja za volilno pravico in enakopravnost žensk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svástika  1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šántung  tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šklopotáti  ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štírivalénten  kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štréna  pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ták  posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tézen  šport. ki se opravlja s počasnimi, enakomernimi gibi, za katere je potrebna velika moč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tík  posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tíkatáka  posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tikták  enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tíkták  posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
torzíja  1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os; vzvoj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trigonálen  min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trívalénten  kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trójnost  obstajanje treh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspávanka  preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustréznik  1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utríp  1. vsak od malo zaznavnih, rahlih, navadno enakomernih gibov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrípati  1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valénca  1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valóvnica  knjiž. navadno enakomerno valovita črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvalénten  kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vijáčnica  1. geom. črta, ki jo dela točka, enakomerno se vrteča okrog določene premice in enakomerno se gibajoča v smeri te premice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vijúga  neenakomerno kriva črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕsten  zastar., navadno v povedni rabi enak, enakovreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrtávka  1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vzbrnéti  oddati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzhodíšče  astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vztrájnik  teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzvòj  1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabléjati  1. oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zableketáti  oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabrenčáti  oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zabrnéti  1. dati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrdráti  1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahodíšče  astr. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaječáti  dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamašnják  knjiž. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja; vztrajnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapljúskati  1. večkrat se v sunkih premakniti, navadno neenakomerno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašklopotáti  ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazibálka  preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazíbati  1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zgnêsti  1. povzročiti, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zíbati  enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zménjati  1. dati ali dobiti za bankovec, kovanec enakovredno vsoto bankovcev, kovancev manjše vrednosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zmenjávati  1. dajati ali dobivati za bankovce, kovance enakovredno vsoto bankovcev, kovancev manjše vrednosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zméšati  1. s premikanjem delcev kake snovi narediti, da se ta združi, enakomerno porazdeli:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
žréb  določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvrkljáti  1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 86 186 286 386



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA