besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: rega   zadetki: 501-600



kôcka  nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
kóka  bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kokovíčnik  bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kóla  bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolorádski  v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolorízem  um. likovno izražanje, katerega glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo je barva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
komediografíja  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je komedija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konjugácija  lingv. menjanje končnic pri glagolu; spregatev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konjugírati  lingv. menjavati končnice pri glagolu; spregati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koreníčica  bot. spodnji del kalčka, iz katerega nastane korenina s koreninicami; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kórner  šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kosteníca  1. agr. sad, katerega meso se nerado loči od koščice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kovinskomoder  prid., vir: N; povezave: nova beseda
kožélj  etn. rogovilicam podoben del kolovrata, na katerega se natakne kodelja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krápinski  antr., v zvezi krapinski človek neandertalec, katerega okostje je bilo najdeno v Krapini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krčevína  zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresílnik  kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresílo  kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kríten  teh. skozi katerega ne preseva barva podlage:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krivokljún  ptica pevka s kljunom, katerega konici se križata:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krmílnica  pokrit prostor, navadno podoben hišici, v katerega se daje hrana za ptice, divjad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kromanjónec  antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kromanjónski  antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kronográm  knjiž. napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kúkec  1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvárgelj  gastr. mehki sir močnega vonja in ostrega okusa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kvásija  bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov, Quassia amara:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lánovec  agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lesovŕt  zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
licemérski  nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lidít  kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
límburški  gastr., v zvezi limburški sir mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lírika  1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ljúb  1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lóčenec  poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lôvor  1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
lovoríka  knjiž. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lubádar  hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makartízem  publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mákrospóra  bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
málolitrážen  žarg., avt., navadno v zvezi z avtomobil katerega motor ima majhno gibno prostornino, kubaturo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maniheízem  rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Matjáž  v zvezi kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matríca  1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêčar  agr. fižol, katerega strok je podoben meču; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
médrje  nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
melinít  kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
méta  navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
métajêzik  lingv. jezik, glede na katerega se opisujejo drugi jeziki; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metilenmoder  prid., vir: I; povezave: najdi.si
míkrospóra  bot. tros, iz katerega zraste rastlina z moškimi spolnimi organi; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mínuend  mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
modrína  1. lastnost modrega, modra barva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
modróst  1. lastnost modrega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móhant  gastr. skuta ostrega vonja in pikantnega okusa, narejena iz posnetega kravjega mleka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mòlj  droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mólos  vet. pes Ilirov, iz katerega so se razvile nekatere pastirske pasme; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mónosaharíd  kem. osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
morála  1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
môški  1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je oplojevalna sposobnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mozgàt  agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muzéjnik  zool. hrošč, katerega ličinka uničuje zlasti v muzeju shranjene živali, rastline, Anthrenus museorum; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadvódje  navt. razdalja med robom glavnega krova in znamenjem, do katerega se sme natovorjena ladja potopiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naftalín  bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalépen  na katerega se kaj nalepi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
namémben  1. knjiž. do katerega naj kaj pride, pripotuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napévati  nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napóren  za katerega je potreben velik napor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprézati  1. napregati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natìč  tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nehiter  prid., vir: N; povezave: nova beseda
nekód  1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèkrít  za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmilosŕčen  knjiž. ki ni milega, dobrega srca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
néokapitalízem  po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèostrína  fot. lastnost, značilnost neostrega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèzanesljív  na katerega se ne da zanesti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nimbostrátus  meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nótranjeavstríjski  nekdaj nanašajoč se na južni del habsburškega ozemlja, katerega jedro so tvorile Štajerska, Koroška in Kranjska:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
nótranjik  obrt. del podplata iz tršega materiala, na katerega se pritrdi zgornji del čevlja:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
novelístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obligácija  1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obòr  1. nar. ograjen prostor, v katerega se zapira živina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obrást  gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obrástek  1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obregljív  ekspr. ki se {rad} obrega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obróčkar  1. zool. metulj, katerega gosenice uničujejo sadno drevje, Malacosoma neustria:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obžalovánje  1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odbíten  za katerega se zmanjša določena vsota:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrešeník  v judovski religiji kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrešíti  1. rel. narediti, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogreválnica  prostor, v katerega se hodijo ljudje gret:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojé  drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ójnica  1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplèn  agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrína  1. lastnost, stanje ostrega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostróst  lastnost, značilnost ostrega:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ostroúmnost  sposobnost ostrega dojemanja in zelo prodornega mišljenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otírati  1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otréti  1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA