|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
dožgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
|
|
doživljajskopedagoški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
|
|
dramátika |
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
|
dvanajstinčer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
New Order so bili nedvomno začetniki tega stila, katerega višek je bil izzid in velika popularnost njihovega singla Blue Monday sredi 80-tih, ki še dandanes ostaja najbolj prodajan dvanajstinčer vseh časov.
|
|
dvójnopérnat |
bot., v zvezi dvojnopernati list pernati list, katerega deli so tudi pernato razdeljeni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvóvpréžen |
v katerega se vpregata dve živali:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvpréžnik |
voz, v katerega se vpregata dve živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekrazít |
brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakostar |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ênovpréžen |
v katerega se vprega ena žival:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovpréžnik |
voz, v katerega se vprega ena žival:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esejístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etén |
kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feljtonístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fižólar |
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fižólovka |
1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flanelográf |
šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flúor |
kem. strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, element F; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fólder |
tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foliánt |
1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formaldehíd |
kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoromán |
roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gagát |
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géosinklinála |
geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glasóvnica |
listek, na katerega napiše glasovalec svojo odločitev ali mnenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gledé |
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorgonzóla |
mehki sir v obliki hlebčka z glivicami plesni, ostrega okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorílec |
1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráhar |
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grélnica |
1. prostor, v katerega se hodijo ljudje gret:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grotésk |
tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hárcer |
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hárški |
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heksán |
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heliográm |
meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heptán |
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hípi |
zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hitrohiter |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hitróst |
lastnost, značilnost hitrega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
hlódarka |
les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
holándec |
1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrábrost |
lastnost hrabrega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrematístika |
ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrèn |
začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
implúvij |
pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impresíja |
1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; {čutni} vtis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íngver |
azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inkvizícija |
1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ískrost |
lastnost, značilnost iskrega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ísti |
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istostar |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
izhodíšče |
1. točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkorenínjenec |
ekspr. človek, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkorenínjenost |
ekspr. stanje človeka, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprézati |
izpregati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpréžen |
namenjen za izpreganje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Jánezek |
v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
járost |
značilnost jarega, mladega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jermeník |
lov. kovinski obroček na lovski puški, na katerega se pripne jermen; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jezuít |
član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kačkaválj |
gastr. trdi sir ostrega okusa iz ovčjega ali mešanega ovčjega in kravjega mleka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kakávovec |
tropsko drevo, iz semen katerega se pridobiva kakav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kálanka |
agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kamniktít |
kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kamnomèt |
1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
káp |
1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karénčen |
jur., v zvezi karenčna doba čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; čakalni čas, čakalni rok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katafálk |
oder, na katerega se položi krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kávčukovec |
tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kávovec |
tropsko drevo ali grm, iz semen katerega se pridobiva kava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kesánje |
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinéta |
grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinínovec |
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kínovec |
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kísel |
1. ki je ostrega okusa kot limona, kis:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klécen |
elektr., v zvezi klecno stikalo stikalo, katerega vzvod se lahko premakne v eno ali drugo skrajno lego; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kléščar |
1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kléščman |
nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klínčevec |
bot., navadno v zvezi dišavni klinčevec tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Caryophyllus aromaticus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúčen |
od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klôščevec |
bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinovo olje, Ricinus communis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
knockout |
šport. udarec pri boksu, zaradi katerega udarjeni igralec obleži na tleh več kot deset sekund:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 
