|
dròm |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Peli so mu moški, ženski in mešani zbori, z značilnim dromom in dvema visokima "tenorjema" in kratko razpotegnjenim melizmatičnim okraševanjem.
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družinogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinogram je integralna predstavitev družine z njeno življenjsko - zdravstveno problematiko.
|
|
dúrgelj |
1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvánajsttónski |
muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvestopetdesetletnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Violinist Tartini, naš matematik in fizik (ob dvestopetdesetletnici Tartinijevega Traktata o glasbi)
|
|
dvocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izokromatidni prelom (isochromatid break; Isochromatidenbruch) je aberacija, ki povzroča prelom obeh sestrskih kromatid na istem lokusu, ki ji nato sledi nastanek dicentrične (dvocentrične) kromatide in acentričnega fragmenta kot posledica lateralne fuzije.
|
|
dvocilindričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zapiranje prstnega dela je mogoče tudi na dvocilindričnih avtomatih.
|
|
dvóčlén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost = , neenakost ? večje od >, manjše od <.
|
dvojedrnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Možni odgovori so 64-bitnost, dvojedrnost, boljša podpora s strani čipsetov oz. matičnih plošč ter več multimedijske podpore.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvotočkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvotočkovna kalibracija se avtomatično aktivira, če se pojavi sporočilo »REPLACE COMPONENTS« oz., če je ročno vklopljen »standby«.
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
dvoveznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar zaobljubo spregleda v njeni problematični dvoveznosti in ji problematičnost odpiše, je je razreši.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
|
džémat |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
ekonométrika |
ekon. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercícije |
1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksmatrikulácija |
adm. izbris iz matične knjige ali z univerze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksmatrikulírati |
adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspozé |
uradna, informativna obrazložitev ali poročilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enáčba |
mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešofírati se |
zastar. razburjati se, razvnemati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evidénca |
namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evidentírati |
namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evklídičen |
nanašajoč se na geometrijo grškega matematika Evklida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fílmanje |
glagolnik od filmati, snemanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filmografíja |
po določeni tematiki urejen seznam filmov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filmomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
filmotéka |
sistematično urejena zbirka filmov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flégma |
lastnost flegmatičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flégma |
pog., navadno v povedni rabi flegmatičen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fondán |
mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fonotéka |
sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórmanje |
glagolnik od formati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formáta |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
fórtran |
elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
fototéka |
sistematično urejena zbirka fotografij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gajéta |
navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gipsotéka |
sistematično urejena zbirka mavčnih odlitkov kiparskih del; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gliptotéka |
sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glúh |
1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grebeníca |
1. agr. veja, mladika {matične} rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gŕliti |
zastar. objemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gróbanica |
agr. veja, mladika {matične} rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
harmonírati |
knjiž. skladati se, ujemati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hidrofór |
teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idiomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
iglomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íkavščina |
lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imatrikulácija |
adm. vpis v matično knjigo ali na univerzo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imatrikulírati |
adm. vpisati v matično knjigo ali na univerzo; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imitírati |
1. delati kaj čemu {dragocenejšemu} tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íngver |
azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inhalírati |
zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpékcija |
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpéktor |
kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpicírati |
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interesírati |
navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iredentízem |
za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izkàz |
1. namensko, sistematično zbrani podatki o čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkázati |
1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkazováti |
1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izpénjati |
redko jemati ven, odpenjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpodrívati |
1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izprégati |
odpenjati vprežno žival in ji snemati vprežno opremo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvzémanje |
glagolnik od izvzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžémanje |
glagolnik od izžemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jemánje |
glagolnik od jemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jugodiplomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kaláti |
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kartomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kartotéka |
sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katalóg |
1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kavomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kazemát |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
képiti se |
redko sprijemati se {v kepe}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kímanje |
glagolnik od kimati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinétičen |
nanašajoč se na kinematiko, kinetiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinétika |
fiz. kinematika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 
