besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: mati   zadetki: 1.760-1.859



repertórij  knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
révma  pog. revmatizem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
revmatoíden  med. ki je podoben revmatizmu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
revmatológ  zdravnik specialist za revmatične bolezni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
rímanje  glagolnik od rimati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ròj  1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rojíti  1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rómanje  glagolnik od romati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rópati  1. nasilno jemati materialne dobrine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rotomat  m, vir: N; povezave: nova beseda
samodéjen  knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samodéjnost  knjiž. avtomatičnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samodélen  star. avtomatičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samogíben  knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samogíbnost  knjiž. avtomatičnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámohranílka  mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámomát  šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sámonapajálnik  agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámonavijálec  obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámosprožílec  fot. priprava, s katero se avtomatično sproži zaklop v fotografskem aparatu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sêrvomehanízem  strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
shemátski  shematičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
simptomátski  knjiž. simptomatičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
simptómen  knjiž. simptomatičen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sistemátski  nanašajoč se na sistematiko ali sistem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sivokosmat  prid., vir: N; povezave: nova beseda
smŕča  knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snémanje  glagolnik od snemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
snemljív  ki se da sneti, snemati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sozvánjati  knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spermomat  m, vir: N; povezave: nova beseda
sprejémanje  glagolnik od sprejemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprevidévati  spoznavati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprijémanje  glagolnik od sprijemati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sramotíti  s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárševstvo  dejstvo, da je kdo oče ali mati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stigmát  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
súkus  1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
suponírati  knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svitoglàv  min., v zvezah: rjavi svitoglav rudnina vlaknati železov hidroksid; rusi svitoglav rudnina vlaknati hematit z gladko površino; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šipón  agr. trta z velikimi, na spodnji strani kosmatimi listi, dolgimi grozdi in nekoliko podolgovatimi zelenimi jagodami z rjavimi lisami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šjór  pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šjóra  pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škŕžek  zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šóla  1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tankomat  m, vir: N; povezave: nova beseda
tášča  ženina ali moževa mati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
temátski  nanašajoč se na tematiko, temo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
terciár  geol. obdobje kenozoika, v katerem so se pojavili primati in so prevladovale kritosemenke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
têrmoregulátor  elektr. naprava za avtomatično uravnavanje temperature:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
termostát  1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trabákula  navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trávarica  1. zlasti v hrvatskem in srbskem okolju žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréning  organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trenírati  1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípotézen  šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríšlja  bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trotávost  čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trótovec  čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trótovka  čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugrábljati  1. s silo, z zvijačo jemati komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujémanje  glagolnik od ujemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umévati  star. razumevati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usvájati  knjiž. 1. sprejemati kaj tujega in delati za svoje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévati  knjiž. jasno spoznavati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užívati  1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váditi  1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdihávati  1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véda  1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
videoformat  m, vir: N; povezave: nova beseda
videomat  m, vir: N; povezave: nova beseda
vnémanje  glagolnik od vnemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodomat  m, vir: N; povezave: nova beseda
volúhar  1. škodljiv, podgani podoben glodavec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpíjati  sprejemati vase:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vzòr  oseba, stvar z lastnostmi, značilnostmi, ki jih kdo odobravajoče sprejema, želi posnemati:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzorčeváti  knjiž. izbirati, jemati vzorce česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzórčiti  1. knjiž. izbirati, jemati vzorce česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začeméti  ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začuméti  ekspr. zadremati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadremávhati  ekspr. zadovoljno zadremati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadremúckati  ekspr. lahno zadremati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajémanje  glagolnik od zajemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakoník  1. jur., v nekaterih državah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamérjati  sprejemati kaj kot neprimerno, žaljivo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaobségati  publ. zajemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaplenjeváti  1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapopádati  star. razumevati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaposlováti  1. sprejemati koga v delovno razmerje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaségati  1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasramováti  navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaužívati  1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavzémanje  glagolnik od zavzemati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaznávati  1. čutno dojemati predmetni svet:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znánost  1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žbíčevec  bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žéti  knjiž., redko ožemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlampáti  1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žmèk  nar. vzhodnoštajersko lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu stiskalnice; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žmíkati  1. ožemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 1.460 1.560 1.660 1.760



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA