|
signét |
zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
silén |
v grški mitologiji spremljevalec boga Bakha, upodobljen kot debel, pijan, vesel starec s kozjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simulátor |
teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simulírati |
1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sindikalízem |
polit., v nekaterih državah delavsko ali nameščensko gibanje, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinoním |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sív |
1. ki je take barve kot pepel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sízifovski |
knjiž. tak kot pri Sizifu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skakljáti |
lahkotno, z majhnimi skoki se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skála |
1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skálba |
zastar. jama, kotanja, zlasti v gorskem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skamnéti |
1. postati tak kot kamen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
skicózen |
knjiž. tak kot pri skicah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skomína |
nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skomínati |
1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skópljenski |
tak kot pri skopljencih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skŕčiti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skrémžiti |
narediti gube, poteze kot pri joku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skúter |
motorno kolo z majhnimi kolesi, kotač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skvêr |
v angleškem okolju pravokoten trg, navadno s parkom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slabíčevski |
ekspr. tak kot pri slabiču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slabína |
nav. mn., nar. lakotnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sládek |
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slônast |
ekspr. tak kot pri slonu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slônovski |
ekspr. tak kot pri slonu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smolénec |
bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sníti se |
navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóda |
1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sókratski |
tak kot pri Sokratu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soláren |
knjiž. nanašajoč se na sonce {kot nebesno telo}; sončen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solátnica |
nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solznodolínski |
knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solznodolínstvo |
knjiž., ekspr. 1. pojmovanje, prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòpoménka |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sòsvódnica |
um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sôvast |
ekspr. tak kot pri sovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sovŕšen |
geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soznáčnica |
lingv. beseda, ki ima {skoraj} enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spáhija |
v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
specífika |
publ. posebnosti, značilnosti kot celota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sporèd |
1. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spremeníti |
1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spremínjati |
1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spréten |
1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕčkan |
ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sredílen |
teh., v zvezah: sredilni kotnik kotnik za določanje, zaznamovanje središča pri okroglih predmetih; sredilni sveder sveder za vrtanje skozi sredino, središče predmeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédnjica |
geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srédstven |
knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕšast |
1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sršát |
ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sršáti |
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sršéti |
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕšiti |
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stalinízem |
politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stereográfski |
geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stilét |
nekdaj bodalo s kratkim, ozkim trikotnim rezilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stočíti |
nar. skotaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stòlp |
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stórjati |
nar. roditi, kotiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
straníčar |
les. skobljič s spodnjim delom v obliki črke T za končno oblikovanje ploskev, ki se stikajo v kotu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stritarjánski |
tak kot pri Stritarju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strokovnjáški |
1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strukturalízem |
metodološka smer, ki proučuje predmete, pojave kot elemente struktur:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
strupnína |
med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stvár |
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stvarítev |
navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súbnormála |
geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súkus |
1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
súrka |
v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svástika |
1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetlogléd |
knjiž. ki vidi vse v življenju boljše, kot je; optimističen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sviláš |
zool. južnoameriška opica z belkasto trikotno liso na čelu in belkastimi kolobarji na repu, Callithrix jacchus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščetíniti |
postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščúkast |
ekspr. tak kot pri ščuki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščúrkast |
ekspr. tak kot pri ščurku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šéd |
grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šédast |
grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šelè |
1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
šestérnik |
knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šesterostrán |
geom. ki ima za osnovno ploskev šesterokotnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škóda |
1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škorpijónski |
1. tak kot pri škorpijonu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škúner |
navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
špalírka |
žarg., agr., rabi se samostojno ali kot prilastek špalirno drevo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
špelúnka |
knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štampíljka |
1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štéhvati |
etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíristrán |
geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíristráničen |
geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrléti |
1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúc |
nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šváb |
1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švabaríja |
slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švéjkovski |
ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tábes |
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tahikardíja |
med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tahiméter |
teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
takalíkati |
nar. kotaliti, valiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tákati |
nar. 1. kotaliti, valiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
takljáti |
knjiž., redko kotaliti, valiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
2.541 2.641 2.741 2.841 2.941 3.041 3.141 3.241 3.341 3.441 
