|
vŕhati |
knjiž. polniti bolj kot do vrha, roba:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtéljec |
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvráti |
knjiž. dajati glasove kot voda pri vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsebováti |
izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstópnica |
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzajémen |
1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzajémnost |
1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhájanec |
nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzórec |
1. stvar, katere lastnosti, značilnosti se posnemajo, upoštevajo kot merilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vzvòj |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wagnerjánski |
tak kot pri Wagnerju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wildovski |
tak kot pri Wildu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
XY |
XY XY-a, ekspr., kot nadomestilo za ime in priimek neznana ali namenoma neimenovana oseba:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabobljáti |
dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrbotáti |
1. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrbráti |
1. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádel |
nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadoščênje |
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagré |
nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasníti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljubováti |
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakraljeváti |
1. postati kralj, zavladati kot kralj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrémžiti |
narediti gube, poteze kot pri joku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakròj |
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamérjati |
sprejemati kaj kot neprimerno, žaljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zámet |
nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi; obloda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúdnik |
1. kdor pride kam pozneje, kot je določeno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamudnína |
znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplémba |
1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot del kazni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapleníti |
1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplenjeváti |
1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznèl |
1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznélec |
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapozníti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjovéti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasún |
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakalíkati |
nar. zakotaliti, zavaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakljáti |
knjiž., redko zakotaliti, zavaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatočíti |
star. zakotaliti, zavaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaženíti |
nekdaj dati kot zaženilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaživéti |
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkávati |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdŕkniti |
1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrkováti |
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zébrast |
ki ima podobne proge kot zebra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelèn |
1. ki je take barve kot trava ali {mlado} listje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgíbanka |
zal. tiskano delo z navadno kot meh pri harmoniki zloženimi stranmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrozljáj |
knjiž. kratkotrajno občutenje groze:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zidealizírati |
narediti, prikazati kaj boljše in lepše, kot je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zindividualizírati |
knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zláhka |
1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zláhkoma |
star. z lahkoto, zlahka:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlatobárven |
take barve kot zlato; zlat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmigljáti |
hitro, lahkotno se premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značáj |
1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znášati |
z izrazom količine imeti, dosegati velikost, vrednost, kot jo izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znêsti |
z izrazom količine doseči velikost, vrednost, kot jo izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zób |
1. oves kot hrana za konje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zolájevski |
tak kot pri Zolaju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zoom |
film., fot. objektiv s spremenljivim zornim kotom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóren |
publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvŕhan |
poln bolj kot do vrha, roba:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvŕhati |
knjiž. napolniti bolj kot do vrha, roba:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žbíčevec |
bot. tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Syzygium aromaticum; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žé |
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žélvast |
tak kot pri želvi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žémljast |
tak kot pri žemlji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žetón |
ploščica, navadno okrogla in barvasta, kot nadomestilo za določeno vsoto denarja, zlasti pri igrah na srečo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žêzlo |
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žíg |
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žiráfast |
ekspr. tak kot pri žirafi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žiró |
v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živáhen |
1. ki se lahkotno in veliko giblje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živálstvo |
živali kot celota:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župánčičevski |
tak kot pri Župančiču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župnikováti |
knjiž. biti župnik, delovati kot župnik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgolévček |
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
2.541 2.641 2.741 2.841 2.941 3.041 3.141 3.241 3.341 3.441