|
zabókati |
gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékel |
ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrúndati |
1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacapljáti |
ekspr. nerodno iti, stopiti, navadno s kratkimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacelína |
agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaceljív |
ki se da zaceliti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvíliti |
1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začásen |
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začépnik |
priprava za zapiranje steklenic z zamaški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začistka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
začívkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáhel |
1. ki ima zadah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadeklamírati |
1. umetniško podati {pesniški} tekst na pamet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadéven |
1. knjiž. ki se nanaša na določeno zadevo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírčen |
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zadnjáča |
nekdaj puška, ki se polni zadaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjak |
žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjejezíčen |
lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjenavedèn |
ki je zadnji naveden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeplasíran |
publ. ki se uvrsti na zadnje mesto; zadnjeuvrščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeuvrščèn |
ki se uvrsti na zadnje mesto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnji |
1. ki leži, je zadaj, za čim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadôsten |
ki ustreza, zadošča; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadôsti |
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovoljív |
1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrekáti |
vulg. z iztrebki narediti nečisto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadréžen |
knjiž. ki kaže zadrego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadŕga |
priprava za zapenjanje česa, sestavljena iz dveh trakov z zobci ob notranjem robu, ki se s potegom drseče priprave odpira ali zapira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrobencljáti |
ekspr. stopiti s kratkimi, hitrimi koraki; zadrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrobíti |
1. iti, stopiti s kratkimi, hitrimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadržljív |
ki se da zadržati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúšen |
v različnih religijah ki je za duše umrlih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadušljív |
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafofotáti |
večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafrkljív |
pog. ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafrkljívka |
pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafrkljívost |
pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaganjáč |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaganjálnik |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagonilnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zagórčan |
žarg. premog, ki se koplje v Zagorju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovarjálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zagovárjati |
1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrábek |
1. z rodilnikom količina česa, ki se naenkrat zagrabi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagráda |
naprava, ki zagrajuje kak prostor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahihitáti se |
{pritajeno} z visokim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zahlačáti |
ekspr. nerodno, okorno iti, stopiti, navadno v prevelikih hlačah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahohotáti se |
glasno, z nizkim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕbten |
1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕzati |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéven |
1. ki ima velike, visoke zahteve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaigráti |
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajčeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zájec |
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedálen |
knjiž. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedàv |
star. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédek |
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálen |
teh. ki je za zajemanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemljív |
1. ki se da zajeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéten |
ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezíti |
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájtrk |
obrok hrane, ki se jé zjutraj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkoválnica |
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakájček |
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakapljáti |
nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakavdráti |
oglasiti se z visokim, tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklepáj |
znak, ki oklepa besedo, številko, stavek z zadnje, desne strani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépnica |
zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúček |
1. del, ki zaključuje kak predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúčen |
ki zaključuje kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúkati |
1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklonílnik |
voj. prostor, naprava za zavarovanje pred letalskimi napadi, radioaktivnim sevanjem; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklópek |
-pka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zakolíti |
redko postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; zakoličiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakónec |
oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakoník |
1. jur., v nekaterih državah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakonít |
1. ki je v skladu z zakoni, predpisi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakonodajnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakonolomnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakónstvo |
star. zakon, zakonski stan:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakopítati |
1. večkrat udariti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
60.687 60.787 60.887 60.987 61.087 61.187 61.287 61.387 61.487 61.587 
