žíčar |
nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žíčnat |
ki je iz žice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žíčničarstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žígec |
v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žígolo |
mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žílast |
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žílav |
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žílavka |
1. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji zlasti v Hercegovini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žíljka |
bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žílnat |
ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žilnína |
petr. kamnina, nastala iz magme, v obliki žile:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žímavec |
srednje velik lovski pes z ostro, trdo dlako:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žímnat |
1. ki je iz žime:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žirantka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
žirónda |
zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buržoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žirondíst |
zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žítarstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem žita:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žitoróden |
ki ima pogoje za {dobro} uspevanje žita:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živáhen |
1. ki se lahkotno in veliko giblje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živál |
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
živalovarstvenik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
živána |
knjiž. živali, ki živijo na določenem področju; živalstvo, favna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žívček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
žívec |
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živíka |
bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živíkast |
bot. ki ima, poganja živice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živílec |
kdor je zaposlen v živilski stroki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živílo |
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živína |
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živínče |
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živinoréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
življenik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
življênje |
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
življenjeslóven |
zastar. biološki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
življênjskost |
1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živobárven |
ki je žive barve, živih barv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živodêr |
zastar. 1. kdor se {poklicno} ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živoók |
star. ki ima žive oči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živorojèn |
ki se rodi živ:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
živoskálen |
knjiž. ki je iz žive skale:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živosrebŕn |
1. ki je iz živega srebra:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
životvóren |
knjiž. ki povzroča, omogoča, da je kaj živo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živovéren |
knjiž. ki ima živo, močno vero:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živožáren |
knjiž. ki ima močen žar:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlabudràv |
ekspr. ki {rad} govori mnogo in nepomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žláhta |
1. pog. sorodstvo, sorodniki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlahtnína |
1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlámborast |
star. ki ima duplino, duplo; duplast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlébast |
po obliki podoben žlebu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlebàt |
ki ima žlebove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlebíčast |
po obliki podoben žlebiču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlebíčiti |
geogr. povzročati, da nastajajo na kraških skalnih površinah žlebiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žléza |
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlézast |
ki ima žleze:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žléznica |
zool. celica, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlíčarica |
zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlíčarka |
zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlíndra |
1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlíndrast |
ki vsebuje žlindro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlobudràv |
ekspr. 1. ki veliko in hitro govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlóta |
1. grad. rob, stik dveh strešnih ploskev, ki se nadaljujeta navzgor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žmíc |
nar. vzhodno končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Žníderšičev |
čeb., v zvezi Žnideršičev panj in žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žóga |
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žólca |
polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
žólč |
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žolčevòd |
anat. cev, ki odvaja žolč iz jeter in žolčnika v dvanajstnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žoltoplàz |
zool. večji kuščar z ostanki zakrnelih zadnjih nog, Ophisaurus apodus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žónta |
nar. z vodo zalite skisane vinske tropine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žoržét |
poljud. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žŕd |
dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žrebéten |
ki ima žrebe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žŕka |
žarg., zool. ličinka nekaterih dvokrilcev in večine kožekrilcev, ki imajo grizalo; žerka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žŕtev |
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žúlj |
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žúljast |
ki ima žulje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žúljav |
ki ima žulje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žúpa |
1. zgod. sestavni del staroslovanskih kneževin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
župàn |
v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
žúpen |
župnijski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
župníšče |
hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žurerka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
žúrka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
žurnalístičen |
knjiž. časnikarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žužkocvétka |
nav. mn., bot. rastline, ki jih oprašujejo žuželke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žužkojéd |
ki se hrani z žuželkami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žužnjálast |
ekspr. ki nerazločno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žužnjàv |
ekspr. ki se oglaša z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvála |
nav. mn. 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvárast |
pog. nekvaliteten zaradi veliko maščobe, mren, kit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvarovína |
pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvečilka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
žvéglarica |
nar. ženska, ki igra na piščal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvepláti |
agr. 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvepleníca |
star. 1. voda, ki vsebuje žveplov vodik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žveplénka |
1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvêplo |
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
žveplovodíkov |
kem., v zvezi žveplovodikova kislina vodna raztopina vodikovega sulfida; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvrgoléti |
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvrgolévček |
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|