|
kupováti |
1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvalifikátorski |
lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo {dogovorjena} besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvasáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvásiti |
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
labializácija |
lingv. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lagáti |
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
lápast |
nar. zgovoren, jezičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lápsus |
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lárifári |
pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
laringofón |
teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
látovščina |
1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lepobeséden |
knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepobesédje |
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepobesédnik |
knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepobesédnost |
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leporéčen |
knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leporéčiti |
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leporéčje |
knjiž. 1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leporéčnik |
knjiž., ekspr. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
leporéčnost |
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
licemériti |
knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
licemérstvo |
nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lisíčiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lisjáčiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubljánščina |
za Ljubljano značilna govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
logopát |
med. kdor ima kako govorno motnjo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
logopedíja |
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lútkar |
1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
magnetográm |
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
majévtika |
filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
makarónščina |
slabš. jezikovno mešana govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márnjati |
1. redko govoričiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščevánje |
neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maščeváti |
napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mèdklíc |
klic, vzklik med govorjenjem koga, zlasti v javnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
megafón |
1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
melodráma |
1. lit., muz. gledališka igra, katere besedilo se govori ob spremljavi glasbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mériti |
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metalógičen |
filoz. ki govori o formalni logiki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mevžáti |
nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mí |
1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mídva |
1. izraža dvojico oseb, za katerih eno ima govoreči samega sebe; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
miníster |
v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míting |
1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandna prireditev, navadno s političnim govorom in kulturno-zabavnim programom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mizanscéna |
gled. razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja, govorjenja glede na vsebino in idejo dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míznik |
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modulácija |
1. knjiž. spreminjanje višine, barve glasu in hitrosti v govoru:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modulírati |
1. knjiž. spreminjati višino, barvo glasu in hitrost v govoru:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mogóčiti |
knjiž. 1. ekspr. zelo samozavestno, ošabno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mój |
1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
molčáti |
1. ne govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mólk |
1. stanje, ko se ne govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
momljáč |
1. nav. ekspr. kdor nerazločno, bolj tiho govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
momljáti |
1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monoftóng |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril, enoglasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monológ |
daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mrmráti |
1. nerazločno, tiho govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múkniti |
nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múksniti |
slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mútast |
ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načéz |
pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdméra |
gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglasíti |
1. izgovoriti izrazito, z naglasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagódba |
zastar. pogodba, dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagovárjati |
1. z besedo, stavkom začenjati pogovor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nájin |
1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naméček |
ekspr. kar se doda k določeni, dogovorjeni količini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napítničar |
kdor pove, govori napitnico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naréčje |
od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narèk |
govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narekováj |
lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
narekováti |
1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàš |
1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévati |
v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navírati |
1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navréti |
1. nar., navadno v zvezi s pogovor napeljati, usmeriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naznačeváti |
knjiž. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj; nakazovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naznáčiti |
1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazváti |
knjiž. nasloviti, nagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizprôsen |
1. ki se ne da pregovoriti, preprositi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ném |
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nemčúriti |
slabš. govoriti nemško:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nergáštvo |
nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nergáti |
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neslánost |
slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neúmščina |
nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
njegóv |
1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
njén |
1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
njíhov |
1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
njún |
1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nosljáti |
1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
novoštókavski |
lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
núnc |
nar. primorsko 1. navadno kot nagovor starejši znan moški; stric:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
núnca |
nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
o |
z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
objésten |
ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti {rad} naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obmólkniti |
prenehati govoriti, navadno za krajši čas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrégati se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obrégniti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvar, ki se govorečega ne tiče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obregováti se |
ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
248 348 448 548 648 748 848 948 1.048 1.148 
