eksplorácija |
psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekstemporírati |
knjiž. govoriti ali igrati brez priprave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ép |
lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
epigráf |
knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ex abrúpto |
knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ex cáthedra |
knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fáma |
knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
filípika |
knjiž. oster, napadalen govor ali članek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
flancáti |
pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
foniatríja |
med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fórmula |
1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
frazáriti |
slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frazêr |
slabš. kdor pri govorjenju rad uporablja fraze, puhlice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frazêrstvo |
slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galimatías |
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
generálen |
1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gestikulácija |
spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gestikulírati |
spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glás |
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glásnik |
zastar. najmanjša akustična enota govorjenega jezika; glas; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobcáti |
slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdáč |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdálo |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdáški |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdàv |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdávec |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdávost |
pog., slabš. lastnost človeka, ki {rad} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gobezdúlja |
pog., slabš. ženska, ki {rada} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
godljáti |
ekspr. nerazločno, momljaje govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
godrnjáti |
1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gofljáč |
pog., slabš. kdor veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gofljáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gognjáti |
redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
golčáti |
1. nerazločno, težko govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
golídrati |
ekspr. hitro, enolično govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gólk |
zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gólsniti |
slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
góltniti |
ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostobeséditi |
knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostobesédje |
knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grdíti |
knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gromóvnik |
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gúč |
nar. vzhodno govor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
haplologíja |
lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hé |
1. pri nagovoru izraža opozorilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
héj |
1. pri nagovoru izraža opozorilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
héjslovánstvo |
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hinávčiti |
hinavsko se vesti ali govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hinávščina |
hinavsko vedenje ali govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hínderhônder |
zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hohnjáti |
govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
homilétika |
rel. nauk o cerkvenem govorništvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
homilíja |
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
hrípati |
1. hripavo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hripéti |
redko 1. hripavo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hujskaríja |
slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hvastánje |
ekspr., redko bahavo, domišljavo govorjenje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igračkaríja |
ekspr. neresno, nekoristno, vsebinsko prazno ravnanje ali govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ijékavec |
lingv. kdor govori ijekavščino; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ijékavščina |
lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íkavec |
lingv. kdor govori ikavščino; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íkavščina |
lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ìndiskréten |
ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
índoevrópski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
interkaláren |
fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ínterurbán |
ptt medkrajevni telefonski pogovor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intervjú |
1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
in biánco |
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izdáviti |
1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izdávljati |
ekspr. jecljaje, pretrgano govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgolčáti |
ekspr. nerazločno, težko izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izgóltati |
ekspr. nerazločno, težko izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgovárjati |
1. oblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgovarjáva |
oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgrčáti |
ekspr. s težavo, grgrajoč izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izgrgráti |
ekspr. nerazločno, grgrajoč izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izkólcati |
slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izmériti |
ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izrêči |
1. izraziti z govorjenjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrékati |
1. izražati misli z govorjenjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrobántiti se |
ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsíkati |
knjiž., ekspr. z jeznim govorjenjem pokazati komu svoje nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvínek |
star. opravičilo, izgovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvolíti |
1. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izzívati |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izzlogováti |
izgovoriti, prebrati po zlogih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izzváti |
1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jàz |
1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jecljáti |
1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jékavščina |
lingv. čakavski govor z zameno je za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jídiš |
jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kájkavec |
lingv. kdor govori kajkavščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kápljičen |
med., navadno v zvezi kapljična infekcija infekcija, ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kapucináda |
zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kastíljščina |
1. narečje, ki se govori v Kastilji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|