|
divín |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zaupnica pokojne Marlene Dietrich je ob 100. obletnici divinega rojstva spregovorila o njeni skrivnostni smrti.
|
dlančniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med govorom je Ottellini razpravljal tudi o vplivu Moorovega zakona na trg rešitev za mobilne in dlančniške naprave ter izpostavil, da bodo standardizirane silicijeve rešitve omogočile operaterjem in izdelovalcem prenosnih naprav zniževanje stroškov ter hitrejši razvoj in uvajanje novosti.
|
|
docírati |
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogmatízem |
knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogovárjati se |
z dogovorom skušati doseči soglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dohtáriti |
ekspr. prizadevati si govoriti učeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgojezíčen |
ekspr. ki veliko govori, opravlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgojezíčnež |
ekspr. kdor veliko govori, opravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgotveziti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da ne dolgotvezim preveč, si preberi odgovore na nekatera najbolj pogosta vprašanja ter nekaj nasvetov.
|
|
dolgováški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dolga vas: Dogovori, ki so bili pred časom doseženi glede režima prehajanja vozil preko dolgovaškega mejnega prehoda, v praksi ne veljajo več.
|
domenítev |
redko dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domeníti se |
dogovoriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Favoriziranje globoko čutečih pred trezno mislečimi je zgolj izgovor, samo še ena izmed ideoloških opcij, ki skušajo uveljavljati svoje dominacijske težnje s hotenim ali nehotenim prikrivanjem svojih dejanskih namenov, da bi lažje našli svojo tržno nišo med menjavanjem konjunkture in recesije.
|
|
domnevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hkrati, najsi so se še tako bali zaradi možnosti novega medija, so ključni teoretiki elit, govoreč iz družbe blagostanja in domnevajoč enakomerni napredek, pozdravljali pojav elektronske slike skoraj kot ponovljeno dejanje stvarjenja sveta.
|
|
donkihotovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Droga je vedno posledica nečesa in ne vzrok, zato je potrebno vsakega zasvojenca obravnavati posebej in skozi pogovor odkriti vzrok in ga odpraviti, ne pa se bojevati z odvisnostjo samo po nekih točno predpisanih postopkih, ki niso vedno uspešni, to je precej donkihotovsko.
|
|
dosigniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čas se lahko izgublja tudi na dosigniranju in čakanju na podpis odgovornih.
|
|
dotíčni |
pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčnik |
pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti {človek}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotís |
zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Republiki Sloveniji se pripravlja nov Zakon o jedrski in sevalni varnosti, ki bo urejal: ... jasno določena primarna odgovornost dovoljencev za jedrsko in sevalno varnost, pristojbine dovoljencev.
|
|
doziralec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pooblaščeni doziralec brucomora se v rillajfu imenuje Andrej Koštomaj, uvodni nagovornik in prenašalec mikrofonov od grla do grla pa Ði a.k.a. Bogdan Rahten.
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
dŕdrast |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdràv |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáč |
nizko 1. kdor prostaško, grdo govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáti |
vulg. prostaško, grdo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugotoženka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
drúže |
star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávnoplánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Da je to res, govori le bežen pogled po togi dosedanji evropski produkciji, ki nič ne zaostaja za tistimi 'žlahtnimi' izdelki slovenske državnoplanske produkcije preteklih let, ki je sploh ni bilo v kino ali pa je tam naletela na silno mlačen odziv.
|
duhovíčiti |
1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúnajščina |
za Dunaj značilna govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duplíka |
knjiž. odgovor na repliko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duvanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ordinariat mostarsko-duvanjske škofije je prejšnji teden objavil govor naslovnega škofa msgr. Ratka Perića z mašnega slavja v Međugorju.
|
|
dvaindevetdesetletnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Leoni smo nekaj posebnega ..." - Pogovor z Leonom Vidicem, čilim in klenim dvaindevetdesetletnikom.
|
|
dvakratmesečno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obveznosti prostovoljcev: po dogovoru. Distribucijske akcije Kuvertiranje, raznašanje in razdeljevanje letakov, plakatov, Kurirčka. Enkrat-do dvakratmesečno po štiri ure.
|
|
dvestopetka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj mi vsi govorijo, da je D205 pretrda in naj kupim 207 ampak "dvestopetko" poznam mi je všeč in dolgo zdrži.
|
|
dvoavtorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ni opomb, ki bi natančneje določale razmerje znotraj tega dvoavtorstva, na eventualna tozadevna vprašanja ni mogoče odgovoriti.
|
|
dvojedrnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Možni odgovori so 64-bitnost, dvojedrnost, boljša podpora s strani čipsetov oz. matičnih plošč ter več multimedijske podpore.
|
|
dvoklik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
O programskih patentih je bilo na teh straneh že precej govora in tarča gneva je največkrat bil neki monopolist, ki je med drugim patentiral dvoklik z miško.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
dvoúmiti |
redko dvoumno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
eféndi |
spoštljiv nagovor, v turškem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eféndija |
spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ékavec |
kdor govori ekavščino; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékavščina |
lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshórta |
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplorácija |
psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstemporírati |
knjiž. govoriti ali igrati brez priprave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ép |
lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epigráf |
knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ex abrúpto |
knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ex cáthedra |
knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáma |
knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filípika |
knjiž. oster, napadalen govor ali članek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flancáti |
pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foniatríja |
med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórmula |
1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frazáriti |
slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazêr |
slabš. kdor pri govorjenju rad uporablja fraze, puhlice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazêrstvo |
slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galimatías |
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
generálen |
1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gestikulácija |
spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gestikulírati |
spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glás |
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glásnik |
zastar. najmanjša akustična enota govorjenega jezika; glas; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobcáti |
slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdáč |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdálo |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdáški |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdàv |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdávec |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdávost |
pog., slabš. lastnost človeka, ki {rad} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdúlja |
pog., slabš. ženska, ki {rada} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godljáti |
ekspr. nerazločno, momljaje govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godrnjáti |
1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofljáč |
pog., slabš. kdor veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofljáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gognjáti |
redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golčáti |
1. nerazločno, težko govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golídrati |
ekspr. hitro, enolično govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólk |
zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólsniti |
slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltniti |
ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostobeséditi |
knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostobesédje |
knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grdíti |
knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gromóvnik |
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
148 248 348 448 548 648 748 848 948 1.048 
