skála |
1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sklobuštráti |
ekspr. {govorno, miselno} zmešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sladkobeséden |
knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sladkoúst |
knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sleng |
lingv. posebna govorica kake skupine ljudi, zlasti mladine, za katero je značilna uporaba novih besed, pomenov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
slepomíšiti |
ekspr. neodkrito govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
slovínščina |
lingv. slovansko narečje, ki se je govorilo severozahodno od Gdanska; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
soóčati |
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
soóčiti |
1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòzavarováti |
ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
spakedránščina |
slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spirituál |
1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sporazúmnost |
knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spregovárjati |
knjiž. začenjati govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
statírati |
nastopati v filmih, igrah, navadno v množičnih prizorih in brez govorjenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stáva |
1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stáviti |
1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stihomitíja |
lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stólnik |
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
svetohlínstvo |
slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
svinjáriti |
1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šepetáti |
1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šífra |
dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
širokoústiti |
ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šš |
1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štókavec |
lingv. kdor govori štokavščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šušljáti |
1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ták |
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
takó |
I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tákšen |
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tàm |
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tárnati |
govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tè |
1. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tečnáriti |
ekspr. 1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
telefón |
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
telefonáda |
ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
telefoníja |
ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
telegráf |
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
termín |
čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tí |
1. izraža {bližnjo} osebo, ki jo govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tíkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tílda |
tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tiráda |
knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tísti |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
titulírati |
knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tjà |
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tód |
1. izraža kraj, prostor v bližini govorečega, po katerem poteka dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tolmáč |
1. kdor se {poklicno} ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
topogláviti |
ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
transvestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trapáti |
pog., slabš. 1. neumno, nespametno govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
travestít |
psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trebuhljáč |
ekspr. kdor govori iz trebuha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tribúna |
1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trobezljáč |
slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trobezljáti |
slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trobuzljáti |
star. nespametno, nepremišljeno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tržáščina |
za Trst značilna {slovenska} govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tù |
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túkaj |
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túrkotatárski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tútast |
zastar. nezgovoren in bojazljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tútka |
slabš. nezgovoren in bojazljiv človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvésti |
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tvéza |
knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tvój |
1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
udriháč |
ekspr. kdor {rad} negativno govori o kom, čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
úgrofínski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
umólkniti |
prenehati govoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ústa |
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vájin |
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verolómen |
knjiž. ki prelomi obljubo, dogovor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verolómnež |
knjiž. kdor prelomi obljubo, dogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verolómnica |
knjiž. ženska, ki prelomi obljubo, dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verolómnik |
knjiž. kdor prelomi obljubo, dogovor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verolómstvo |
knjiž. dejstvo, da se prelomi obljuba, dogovor:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
verzíkel |
rel. pri verskem obredu govorjeno ali peto kratko besedilo, stavek voditelja, ki mu sledi odgovor vseh, vrstica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vést |
1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
véto |
jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ví |
1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vídva |
1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
víkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vokalizírati |
knjiž. izgovoriti samoglasnike pri petju, govoru:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vókativ |
lingv. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora, zvalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vpíti |
1. zelo glasno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vprašáj |
1. lingv. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vulgáren |
1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzklík |
glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzklíkniti |
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabavljáštvo |
slabš. zabavljivo govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabesedíčiti |
ekspr. začeti govoričiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začenčáti |
ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagodrnjáti |
1. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagovárjati |
1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahohnjáti |
nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajecljáti |
jecljaje reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakládnik |
1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklepetáti |
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaklobuštráti |
ekspr. 1. {govorno, miselno} zamešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|