|
prismodováti |
ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetávati |
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prížnica |
ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prodájati |
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prodáti |
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prostáški |
ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prostodúšen |
ki govori, ravna odkrito, iskreno, brez pomislekov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótinapàd |
napad kot odgovor na nasprotnikov napad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótinaskòk |
naskok kot odgovor na nasprotnikov naskok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiofenzíva |
ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótipotéza |
šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótisúnek |
sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiudár |
udar kot odgovor na nasprotnikov udar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prótiudárec |
udarec kot odgovor na nasprotnikov udarec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pš |
posnema šepetanje, polglasno govorjenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
publicitéta |
dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji {veliko} piše, govori o čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rádiotelegráf |
ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
radobeséden |
knjiž., redko zgovoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rágljast |
slabš. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razbeséditi se |
1. knjiž. razgovoriti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkramljáti se |
ekspr. prijazno, lahkotno se razgovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razréšnica |
razrešitev {od} dolžnosti in odgovornosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razsodíšče |
1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razžalíti |
z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reagírati |
1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
recitatív |
muz. petje, pri katerem prevladuje govorni ritem, naglas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rêči |
1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
redkobeséden |
ki nerad govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
referát |
1. govornemu podajanju namenjeno besedilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
refléks |
1. nehoten odgovor organizma na dražljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
registrofón |
ptt k telefonu priključen magnetofon za zapisovanje telefonskih pogovorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rékati |
star. 1. govoriti, praviti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rentáčiti |
ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
replicírati |
knjiž. odgovoriti, zlasti kratko, jedrnato, navadno zavrnilno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
replíka |
1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reskrípt |
zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
respónder |
šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rétor |
knjiž., redko govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
retórik |
knjiž. govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
retórika |
1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rétorski |
knjiž., redko govorniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
robántiti |
ekspr. izražati jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rók |
natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rokovnjáščina |
1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ropotáč |
slabš. kdor {rad} veliko in glasno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
róstra |
pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sekretár |
1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senzácija |
1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senzacionálen |
1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senzacionalístičen |
ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senzacionalízem |
vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
signál |
1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
sinicéza |
lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skála |
1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sklobuštráti |
ekspr. {govorno, miselno} zmešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sladkobeséden |
knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sladkoúst |
knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sleng |
lingv. posebna govorica kake skupine ljudi, zlasti mladine, za katero je značilna uporaba novih besed, pomenov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
slepomíšiti |
ekspr. neodkrito govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slovínščina |
lingv. slovansko narečje, ki se je govorilo severozahodno od Gdanska; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčati |
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčiti |
1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòzavarováti |
ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spakedránščina |
slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spirituál |
1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sporazúmnost |
knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spregovárjati |
knjiž. začenjati govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
statírati |
nastopati v filmih, igrah, navadno v množičnih prizorih in brez govorjenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stáva |
1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stáviti |
1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stihomitíja |
lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stólnik |
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetohlínstvo |
slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svinjáriti |
1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šepetáti |
1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šífra |
dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
širokoústiti |
ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šš |
1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štókavec |
lingv. kdor govori štokavščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušljáti |
1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ták |
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
takó |
I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tákšen |
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tàm |
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tárnati |
govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tè |
1. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tečnáriti |
ekspr. 1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
telefón |
1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
telefonáda |
ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
telefoníja |
ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
telegráf |
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
termín |
čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tí |
1. izraža {bližnjo} osebo, ki jo govoreči ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tíkati |
uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tílda |
tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tiráda |
knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tísti |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
titulírati |
knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tjà |
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tód |
1. izraža kraj, prostor v bližini govorečega, po katerem poteka dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
248 348 448 548 648 748 848 948 1.048 1.148 
