Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
znosíti znósim dov. (ī ọ́)
z nošenjem spraviti kam: do koče je treba drva znositi; znositi pohištvo iz sobe; znositi posodo z mize; kamenje so znosili na kup; pet ton premoga je znosil v klet; znositi na ramenih, s konji / ekspr.: ves denar znosi v gostilno ga zapije; veliko denarja je znosil v banko vložil
// z nošenjem spraviti skupaj: od kod so znosili ta material / znositi snope skupaj
● ekspr. vse mu je znosila na nos povedala, kar ne bi smela
    znóšen -a -o:
    vse je znošeno; 
prim. iznositi
Pravopis
znosíti znósim dov.; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ premog v klet; poud. ~ ves denar v gostilno |zapiti ga|
Celotno geslo Sinonimni
znosíti znósim dov.
1.
kaj z nošenjem spraviti kam
SINONIMI:
2.
kaj z nošenjem spraviti skupaj
SINONIMI:
znesti skupaj, znositi skupaj, nanesti, nanositi, znesti1
Celotno geslo Etimološki
znosīti – glej nosīti
Pleteršnik
znósiti 1., -nǫ́sim, vb. pf. mit dem Zusammentragen fertig werden, zusammentragen; na en kup z. kaj; kakor se znosi, tako se raztrosi, Npreg.-Jan. (Slovn.).
Pleteršnik
znósiti 2., -nǫ́sim, vb. pf. wegtragen: z. z mize, vom Tische abtragen, Cig.
Pleteršnik
znósiti 3., -nǫ́sim, vb. pf. 1) schwanger werden, empfangen, Mur., V.-Cig., C., Jsvkr.; — 2) z. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, seinen Zorn auslassen, Cig., Jan., M.; znositi se je hotela nad samim kraljem, Npr.-Kres; — sich gegen jemanden ereifern, C.; — (nam. vzn-).
Celotno geslo Hipolit
znositi glagol

PRIMERJAJ: znošen

Svetokriški
znositi1 -im dov. zanositi, spočeti: ti ſi uredna ratala ſijnu Boshjga snoſiti nedol. ǀ kadar Shena ſnoſi 3. ed. hzher ǀ katera meni otroke ſnoſſi 3. ed., inu porodj ǀ Kazha, Katera snoſsi 3. ed. ta strupeni porodt ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo 1. mn. ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo 1. mn. ǀ vy ſte taiſte, katere v'vashim teleſſi ſnoſite 2. mn. fantizhe, inu dekelze ǀ neKatere nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio 3. mn. en ſmertni greh ǀ je bil eden meni ſilo ſturil, ter ſim bila ſnoſſila del. ed. ž ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama je bila snoſila del. ed. ž ǀ Ti bosh snoſſila del. ed. ž, inu vener bosh Diuiza ǀ Maria Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila del. ed. ž, porodila < slovan. *vъz-nosi̋ti
Svetokriški
znositi2 dov. znositi: inu de bi vſe borshte, inu gosde poſekali, vkupaj snoſili del. mn. m, inu eno garmodo sakurili (IV, 325) < slovan. *sъ-nosi̋ti
Besedje16
znositi glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)
Črnovrški
znositi
Celotno geslo Kostelski
znositi ► zˈnoːsėt zˈnọːsėn dov.
Prekmurski
vö̀ znosìti ~ znòsim dov. iznositi, znositi ven: vſzo nehaſznovito trávo je vö znoſzo KM 1790, 66
Število zadetkov: 14