Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
znêsti1 znêsem dov., znésel znêsla (é)
1. z nošenjem spraviti kam: dragocenosti so znesli v skrivališče; pohištvo so mu znesli pred vrata; znesti na kup; znesti stran
// z nošenjem spraviti skupaj: material sta znesla od vsepovsod; taki so, kot bi jih zneslo z vseh vetrov / znesla jim je skupaj, kar je imela
2. pri perutnini izločiti jajce: kokoš je že znesla / samička znese štiri do pet jajc izleže
● 
ekspr. znesti jezo, nejevoljo nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati
    znêsti se ekspr., v zvezi z nad
    z besedami, dejanji izraziti jezo, nezadovoljstvo: znesel se je nad otroki / ker niso mogli drugega, so se znesli nad avtomobilom / nad dolino se je znesla huda nevihta
    znesèn tudi znešèn -êna -o:
    na mizo znesene jedi; jajce je bilo pravkar zneseno; 
prim. iznesti
SSKJ²
znêsti2 znêsem dov., znésel znêsla (é)
z izrazom količine doseči velikost, vrednost, kot jo izraža določilo: dolg, škoda znese nekaj milijonov; izgube lahko znesejo do trideset odstotkov; obresti bodo znesle več kot najemnina / če sto delimo s pet, znese dvajset; račun mi znese toliko kot vam naračunam toliko kot vi / koliko kilometrov znese ta pot kako dolga je ta pot
Pravopis
znêsti1 znêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ jajce; ~ kamenje na kup; poud. znesti kaj nad kom/čim ~ svojo jezo nad otroki |Zaradi jeze z njimi neprijazno ravnati, govoriti|
znêsti se znêsem se (é) poud. |z besedami, dejanji izraziti jezo, nezadovoljstvo|: nad kom/čim ~ ~ ~ sosedovim avtomobilom; ~ ~ ~ otroki
Pravopis
znêsti2 znêsem dov.; drugo gl. nesti (é) Dolg ~e nekaj milijonov; brezos. Če sto delimo s pet, ~e dvajset; poud. znesti komu Rad bi si kupil avto, pa mu ne ~e |nima dovolj denarja|
Celotno geslo Sinonimni
znêsti1 znêsem dov.
GLEJ SINONIM: izleči, znositi, znositi
GLEJ ŠE: znositi
Celotno geslo Sinonimni
znêsti2 znêsem dov.
z izrazom količine izraža, da kaj doseže velikost, vrednost, kot jo izraža določilo
SINONIMI:
pog. priti
Celotno geslo Vezljivostni G
znêsti1 znêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/pred/skozi/čez koga/kaj / kam
K njim je znesla vso odvečno navlako.
Celotno geslo Vezljivostni G
znêsti2 znêsem dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
kdo/kaj priti koliko / koliko česa
Obrtniki in celotna obnova (ga) znesejo tri mesečne plače.
Celotno geslo Etimološki
znésti – glej nésti
Pleteršnik
znésti 1., -nésem, vb. pf. 1) zusammentragen; — z. zoper koga kaj, gegen jemanden etwas aufbringen, Cig.; — 2) (ein Ei) legen: kokoš je jajce znesla; — 3) gerathen, Trub.; tudi z. se: to se mu je dobro zneslo, C.; — 4) znesen, untersetzt, Cig., M., Ljub.
Pleteršnik
znésti 2., -nésem, vb. pf. 1) emportragen, davontragen, Cig.; angel ga prime, znese po viharjevo po nebu, Ravn.-Valj. (Rad); voda zemljo znese, C.; — 2) z. se nad kom, an jemandem seinen Zorn auslassen, Cig., Kr.-M.; mislil sem, da se bo znesel nad menoj, Jurč.; — nam. vzn-.
Prekmurski
znèsti znesém dov.
1. prenesti: oſzlobodjenyé ſzkü'závanyem vrét ſzprávla, da morete zneſzti KŠ 1754, 174
2. odnesti: Odſztut gda odidoucs na brejg me ti zneſzi SŠ 1796, 84
3. znesti, izleči: Prvle zneszé kokôs, potom kokodácse KAJ 1870, 69
Celotno geslo Pohlin
znesti [znésti znésem] dovršni glagol
  1. odnesti ven
  2. znesti jajca
  3. v obliki 3. osebe ednine doseči vrednost, kot jo izraža določilo; znesti
Celotno geslo Hipolit
znesti glagol

PRIMERJAJ: znesen

Vorenc
znesti dov.F6, accumularev'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; comportarev'kupai ṡneſti; congererev'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; egererevunkai ṡneſti, vun ſpelati, ſpraṡniti, vun ṡkopati; exportarevun ṡneſti, vunkai noſſiti; proferrenaprei parneſti, vun ṡneſti, precei govoriti
Svetokriški
znesti znesem dov. 1. razširiti govorico: stu lash ſe zhes tuojga blishniga smislish, inu sneſesh 2. ed. ǀ kakor ſim od drusyh shlishal, taku ſim drugim povedal, nej gleda leta, kateri je ner poprei vun sneſſil del. ed. m ǀ de ſi lih ta dua ſtara mosha ſta letu vun sneſla del. dv. m, morebiti de ſta ſe slagala 2. znesti: jeiza ſneſseio 3. mn. inu pisheta ſvalè
Besedje16
znesti glag. dov. ♦ P: 4 (TO 1564, KPo 1567, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
znesti
Celotno geslo Kostelski
znestizˈnest zˈneːsen dov.
Celotno geslo Kostelski
znestizˈnest zˈneːsen dov.
Število zadetkov: 23