star. naznanjati: ptice znanijo pomlad / dim znani, da je v bližini človek
// oznanjati: znaniti svetu mir; znaniti kak nauk
● star. zvonjenje znani k večernicam vabi
- znanèč -éča -e:
nesrečo znaneče govorice
Zadetki iskanja
SSKJ²
znaníti in znániti -im nedov. (ī á ā)
star. naznanjati: ptice znanijo pomlad / dim znani, da je v bližini človek
// oznanjati: znaniti svetu mir; znaniti kak nauk
● star. zvonjenje znani k večernicam vabi
star. naznanjati: ptice znanijo pomlad / dim znani, da je v bližini človek
// oznanjati: znaniti svetu mir; znaniti kak nauk
● star. zvonjenje znani k večernicam vabi
nesrečo znaneče govorice
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
znániti, znȃnim, vb. impf. 1) anzeigen, Vorbote sein, Cig.; — = vabiti, prvič k maši zvoniti: nič nam ni sile, saj še le znani, Banjščice-Erj. (Torb.); — = oznanjevati (predigen), V.-Cig.; — 2) bekannt machen: z. koga s kom, z. se s kom, Cig., Navr. (Let.).
Pravopis
znaníti in znániti -im nedov. znáni -te in -íte, -èč -éča; znánil -íla, znánit, znánjen -a; (znánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) star. kaj Ptice ~ijo pomlad naznanjajo; star. znaniti komu/čemu kaj ~ svetu mir oznanjati
SSKJ²
znaníti se in znániti se -im se nedov. (ī á ā)
zastar. seznanjati se: kadar so ljudje dobre volje, se radi znanijo
zastar. seznanjati se: kadar so ljudje dobre volje, se radi znanijo
Pravopis
znaníti se in znániti se -im se nedov. znáni se -te se in -íte se, -èč se -éča se; znánil se -íla se, znánit se; znánjenje; (znánit se) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) star. seznanjati se
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 7
Dostopnost