Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zlog (285)



  1.      zlòg 1 zlóga m ( ọ́) izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni, prvi zlog besede; dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogielektr. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku; lingv. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; muz. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici
  2.      zlòg 2 zlóga m ( ọ́) knjiž. zgradba (snovi): zmrzal izboljša zlog prsti; grudičast, zrnat zlognar. potegniti poleno iz zloga skladovnicemin. kristalni zlog kristalna struktura; papir. zlog papir, zložen v obliki kvadra; petr. zlog razmerje med velikostjo zrn v kamnini; struktura; porfirski zlog
  3.      zloglásen  -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno
  4.      zloglásnež  -a m () ekspr. zloglasen človek: izogibati se zloglasnežev
  5.      zlogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki hudobno, neprijazno gleda: zlogled človek
  6.      zlogólk  -a -o [k] prid. (ọ̑ ọ̄) zastar. 1. opravljiv: bala se je zlogolkih sosedov / zlogolki časopis 2. zlovešč: zlogolki molk; zlogolka ptica
  7.      zlógoma  prisl. (ọ̑) knjiž. po zlogih, zlogovaje: bral je počasi, zlogoma
  8.      zlogomérje  -a s (ẹ̑) knjiž. metrika: poglavje o zlogomerju
  9.      zlogotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki lahko tvori zlog: samoglasniki so zlogotvorni / zlogotvorni glas; zlogotvorni r
  10.      zlogotvórnost  -i ž (ọ́) lingv. značilnost zlogotvornega: zlogotvornost samoglasnikov
  11.      zlogoválen  -lna -o prid. () pri katerem se zloguje: zlogovalna metoda branja
  12.      zlogovánje  -a s () glagolnik od zlogovati: odpraviti pri branju zlogovanje / zlogovanje imena
  13.      zlogováti  -újem nedov.) izgovarjati, brati po zlogih: pri branju je zlogoval / zlogovati besede ∙ redko množica je navdušeno zlogovala predsednikovo ime skandirala zlogováje: zlogovaje brati
  14.      zlogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zlogelit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena
  15.      zlogóvnica  -e ž (ọ̑) uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede: reševati zlogovnico ◊ lingv. zlogovnica urejen seznam znakov zlogovne pisave; silabar; šol. zlogovnica nekdaj učni pripomoček iz zlogov, iz katerih učenci sestavljajo besede
  16.      izzlogováti  -újem dov.) izgovoriti, prebrati po zlogih: izzlogovati besedo
  17.      zlog  -óga mọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš ♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi
  18.      razzlogovánje  -a s () glagolnik od razzlogovati: razzlogovanje besed
  19.      razzlogováti  -újem nedov.) lingv. deliti na zloge: razzlogovati besede
  20.      abórtus  -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
  21.      aferéza  -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi
  22.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  23.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
  24.      akroním  -a m () lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov
  25.      amfibráh  tudi amfíbrah -a m (ā; ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA