zletéti -ím dov., zlêtel (ẹ́ í)
1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo; kanarček je zletel iz kletke; pikapolonica je zletela otroku z dlani; jata ptic je zletela na jezero; škrjanček zleti visoko pod nebo; frfotaje, plahutaje zleteti; ekspr. tako sem lahek, da bi kar zletel / mušica mu je zletela v oko leteč padla
2. vzleteti: ob poku so golobi zleteli / letalo je zletelo z letališča
3. premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva so zletele iskre; trske so zletele na vse strani; žoga je zletela mimo gola; izstrelek je zletel proti cilju / ekspr. most je zletel v zrak bil razstreljen
4. ekspr. zaradi močnega sunka, izgube opore prenehati biti na določenem mestu: zleteti iz sedla, na tla; ob trčenju je zletel s sedeža; sunil ga je, da je zletel po pločniku / spodrsnilo mu je in zletel je v prepad; zletel je, kakor je dolg in širok tako je padel, da je bil ves na tleh
// hitro prenehati se premikati v prvotni smeri: avtomobil je zletel z mokrega cestišča; zaradi prevelike hitrosti je motor zletel čez ograjo
5. pog. steči, hitro oditi: fant je zletel k sosedom; kot strela je zletel po hodniku / konj je zletel v dir začel dirjati
6. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): zagrozili so mu, da bo zletel; fant je zletel iz šole; ob stavki je precej delavcev zletelo iz službe / kot sekretar je zletel
● ekspr. besede so mu kar zletele iz ust hitro, nepričakovano jih je izgovoril; ekspr. rdečica ji je zletela čez obraz za kratek čas je zardela; ekspr. sum je zletel nanj on je (bil) osumljen; pog. bal se je, da bo zletel na cesto da ga bodo dali iz službe ali iz stanovanja; šol. žarg. zleteti pri izpitu ne opraviti ga; prim. izleteti1
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Kanarček je zletel iz kletke; Žoga je zletela mimo gola; poud. Ob trčenju je zletel s sedeža; knj. pog. Fant je zletel iz službe je bil odpuščen; redk. Letalo je zletelo z letališča vzletelo
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
zletẹ́ti, -ím, vb. pf. auffliegen, zu fliegen anfangen; z. iz boba, mit der Thür ins Haus fallen, V.-Cig.; — (nam. vzl-).
Prekmurski
Celotno geslo
Hipolit
zleteti glagol
Vorenc
Svetokriški
zleteti -im dov. zleteti: Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu s'zholna sletèti nedol. ǀ ona je bila perſilena vun sletejti nedol., v' tem jo popade kregul ǀ Lahka rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti 3. ed. ǀ iastrop … ſe doli spustij io popade na naglom, s'nio slettij 3. ed. ǀ kadar tize vidio, de nekatere ſo v'mresho vloulene one prozh slete 3. mn. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte 3. mn., morje tihu ſtoij ǀ en orru mu ie s'trebuha sletel del. ed. m ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tiga kregula ſletela del. ed. ž ǀ ena bella kokush v' nje krilu je bila sletela del. ed. ž ǀ kokush je na miso sletéla del. ed. ž ǀ prezei gre K'ſvoi botri pravit de dua orla nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela del. dv. m
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
zletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. fliegend zusammenkommen: zlete za kozarček se vinske mušice, Levst. (Zb. sp.).
Število zadetkov: 12
Dostopnost