zbežáti -ím dov., zbéži; zbéžal tudi zbêžal (á í)
1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo: ko je zaslišal ropot, je zbežal; zbežati v gozd; zbežati pred zasledovalci; pren. rad bi zbežal pred samim seboj
2. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: zbežati iz taborišča, od doma; zbežati pred nacističnim preganjanjem
3. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: zardela je in zbežala iz sobe; zbežati na vrt; pren. njegove misli so zbežale nekam daleč
4. ekspr. miniti, izginiti: čas hitro zbeži; ljubezen, veselje zbeži; lepe sanje so zbežale
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
zbežáti -ím dov.
pred čim hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo
SINONIMI:
knj.izroč. odbežati, ekspr. odcvirnati jo, ekspr. odkuriti jo, ekspr. odmakniti pete, ekspr. odnesti pete, ekspr. pobrati jo, ekspr. pobrati pete, pog. pobrisati jo, nar. pobrusiti jo, pog. pocediti jo, ekspr. pocitrati jo, pog. pocvirnati jo, ekspr. pocvreti jo, knj.izroč. podati se na beg, knj.izroč. podati se v beg, ekspr. podurhati jo, ekspr. pokazati pete komu, ekspr. pokazati podplate komu, ekspr. popihati jo, knj.izroč. spustiti se v beg, ekspr. stisniti jo, ekspr. stisniti rep med noge, pog. zbrisati jo
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
zbẹ́žati, -ím, vb. pf. die Flucht ergreifen, zu fliehen anfangen; zbežali so, ko so nas zagledali; — nevesta je zbežala, die Braut trat zurück (von der beabsichtigten Heirat), C.; — (nam. vzb-).
Celotno geslo
Hipolit
zbežati glagol
Svetokriški
zbežati dov. zbežati: vſy ſe ſo bily taku mozhnu prestrashili, inu sbeſhali del. mn. m (I/1, 231) → izbira
Črnovrški
Bovški
Število zadetkov: 10
Dostopnost