zatulíti in zatúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom: na dvorišču je zatulil pes / bik je zatulil zarjovel / ekspr.: obupano zatuliti; zatuliti od bolečine, jeze
// dati tuljenju podobne glasove: nad njimi so zatulile granate
// z močnim, zateglim, enakomernim glasom dati signale: zatulila je ladijska sirena / preh. zatuliti alarm
2. slabš. zateglo, divje zakričati: množica je zatulila / oče je zatulil na sina / preh. zatuliti povelje
3. ekspr. glasno, zateglo zajokati: ko so prinesli ranjenca, so ženske zatulile
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: zunaj je zatulil veter; nad morjem je zatulil vihar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zatulíti in zatúliti -im dov. zatúljenje; drugo gl. tuliti (í/ȋ/ú ú) Pes ~i; poud. Ženske so zatulile |glasno, zateglo zajokale|; zatuliti kaj Sirene so zatulile poplah; slabš. ~ povelje |glasno, zateglo zakričati|; slabš. zatuliti na koga/kaj ~ ~ sina |glasno, zateglo zakričati|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Pleteršnik
zatúliti 2., -im, vb. pf. 1) verstopfen, vermachen, C., Notr.; uho se mu je zatulilo (= zamašilo), BlKr.; tolmun se je zatulil (= zasul, da ne požira več), BlKr.; — 2) umbiegen, einbiegen: z. papir, pločevino, C.; — 3) zatuljen, abgestumpft: kača na repu zatuljena, Notr.-Levst. (M.).
Celotno geslo
Hipolit
zatuliti glagol
Vorenc
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost